»Tudi nihče od nas ni povsem popoln in vsakemu kaj manjka. Vsak je na nekem področju mogoče dober, drugje pa ima lahko primanjkljaj. Zato tak dogodek lahko pokaže širši javnosti, da osebe s posebnimi potrebami oziroma osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju niso tako zelo drugačne od nas, kljub svojim primanjkljajem.« Tako Slavko Bolčevič, direktor Varstveno-delovnega centra za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju (VDC) Tončke Hočevar, vidi sporočilo dogodka, ki je minuli konec tedna potekal v Ljubljani. VDC je namreč priredil že 20. državne igre Specialne olimpijade Slovenije, največji športni dogodek za osebe s posebnimi potrebami pri nas, ki poteka pod okriljem društva Specialna olimpijada Slovenije. Na državnih igrah so športniki s trenerji in spremljevalci iz vse Slovenije tekmovali v šestih športih: atletika, plavanje, namizni tenis, kolesarstvo, judo in balinanje.
Pravila takšnega tekmovanja so nekoliko drugačna, pojasni Bolčevič, saj se tekmuje glede sposobnosti udeležencev in ne glede na spol ali starost – okoli osemdeset odstotkov je odraslih, dvajset odstotkov pa še vedno otrok. Glede na sposobnosti tekmovalce razvrstijo v kategorije. »Vse skupaj se začne z regijskim tekmovanjem, ki mu sledi tekmovanje na državnem nivoju, najboljši pa gredo nato na svetovne igre znotraj svoje kategorije,« nam je povedal na sončno nedeljsko jutro, ko so tekmovalci že zasedli Športni park Kodeljevo. Poletne svetovne igre bodo prihodnje leto v Santiagu de Chile. Pravila velevajo, da rezultat na predtekmovanju ne sme bistveno odstopati od rezultata v samem tekmovanju, saj je tako lahko tekmovalec primerljiv z drugimi znotraj svoje kategorije in vse poteka v pravem športnem duhu.
Tudi nihče od nas ni povsem popoln in vsakemu kaj manjka.
Da tekmovanje poteka tako, kot je treba, je potrebnega ogromno dela velikega števila srčnih ljudi. Veliko je birokracije in pridobivanja dovoljenj, ob tem pa je treba pripraviti tudi vse tekmovalce, nam pojasni sogovornik. Pravila namreč predpisujejo najmanj dvanajst tednov priprav. To pomeni treninge v vseh različnih disciplinah. Ob tem je treba poskrbeti tudi za prostočasne aktivnosti tekmovalcev. Ti so v soboto popoldne denimo obiskali ljubljanski živalski vrt, pa Ljubljanski grad, se vozili z ladjico in odšli na sprehod po Ljubljani. Obvezni del teh tekmovanj je tudi zdravstveni program, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti, kot je denimo preventiva zobne medicine in tako dalje. »Absolutno gre za velik in organizacijsko zahteven projekt, v katerem sodelujejo tako zaposleni pri organizatorju, v tem primeru pri nas, kot tudi prostovoljci, skupaj jih imamo 200. Vse je treba koordinirati in tudi po leto vnaprej rezervirati vse lokacije. Tako da so priprave na ta dogodek potekale že kakšno leto prej,« izvemo.
Tekmovanje je večinoma potekalo v Športnem parku Kodeljevo. FOTO: Dejan Javornik
Poplačan trud
A kot je videti tudi z obraza našega sogovornika, je ves trud vpletenih poplačan zaradi nasmejanih obrazov športnikov ob zmagi oziroma ob dosežku, ki si ga pred tekmovanjem morda niso predstavljali. So pa seveda, kot pri drugih športnikih, prisotni tudi razočaranja in solze. Pravila specialne olimpijade so tudi v tem delu malce drugačna kot pri drugih tekmovalnih športih. Prvi trije dobijo medaljo, vsi preostali pa hkrati na podelitvi priznanje za udeležbo v tekmovanju. »Tako so lahko na neki način vsi zmagovalci, vsak po svojih zmožnostih,« pove Bolčevič. Kot doda, za udeležence ne šteje le tekmovalni del, na katerem pokažejo, kaj in koliko zmorejo. Druge stvari, ki prav tako zagotovo niso zanemarljive, so integracija, socializacija in povezovanje s prijatelji iz celotne Slovenije. Tekmovalni duh in trema, ki sta opazna na mnogih resnih obrazih med čakanjem na svoj nastop, sta sicer prisotna, a v zraku vendar ves čas visi duh povezovanja, kot se prepričamo tudi sami.
Donacije in prostovoljstvo
Čeprav država po eni strani namenja veliko za marginalne skupine, tudi za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, se našemu zagovorniku vseeno zdi, da so marsikdaj še vedno postavljene preveč na stranski tir. »Mogoče pri otrocih to še ni toliko opazno kakor pri odraslih,« pove Bolčevič, ki opozarja, da se morajo za vsako stvar boriti in vsako stvar, ki jo potrebujejo, vedno znova utemeljevati. Tako je tudi Specialna olimpijada Slovenije organizirana v društvo in ni prejemnica javnofinančnih sredstev.
»Ta dogodek je zgrajen na prostovoljni bazi zaposlenih, financira pa se iz donatorskih sredstev. Želim si, da bi tovrstne dogodke podpirala tudi država,« meni sogovornik, in to kljub temu, da pravila specialne olimpijade sicer predpisujejo, da se ne smejo poudariti državni simboli in so vse države med seboj tako enake.
Čeprav je na igrah že zdaj sodelovalo več kot 300 športnikov, si Bolčevič želi, da bi se še naprej razvijale in da bi se jih udeležilo še več tekmovalcev. V Sloveniji je, izvemo, več kot 5000 ljudi vključenih v varstveno-delovne centre oziroma v programe za osebe z motnjo v duševnem razvoju. »Je pa še kar veliko takih, ki ostajajo doma, predvsem recimo na podeželju, kjer so vključeni v lokalno okolje in tudi v kmetijsko dejavnost, kjer pomagajo po svojih zmožnostih in se ne vključujejo toliko v formalne oblike v javni mreži. Groba ocena je, da je v Sloveniji približno 15.000 oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju,« doda. Kljub temu da je že zdaj veliko prostovoljcev, bi si jih želeli še več.
319
športnikov in športnic je tekmovalo.
136
trenerjev jih je podpiralo.
200
prostovoljcev je skrbelo, da je vse teklo gladko.
Tudi v judu so se pomerili. FOTO: Dejan Javornik
