Vsak tretji šofer avtobusa je tujec, sindikat: Potrebujemo nadzor

Po nedavni nesreči na severnem Primorskem, ko so bili ranjeni filipinski voznik avtobusa ter pet potnic in potnikov, je Sindikat voznikov avtobusov (Svas) opozoril, da so tuji vozniki pri nas v slabšem in bistveno bolj odvisnem položaju od slovenskih.

Skoraj vsak tretji voznik avtobusa v Sloveniji je tuji državljan, so iz podatkov statističnega urada izračunali pri Svasu: »Pri delavcih, ki prihajajo z drugih celin, pogosto opažamo tudi močno prepričanje, da so bili poslani v 'obljubljeno deželo' kot investicija širše družine.« Tak pritisk pa lahko odpira vrata izkoriščanju, neprimernim bivalnim razmeram, pretiranemu delovnemu času in kršitvam delovnopravne zakonodaje, navajajo v sindikatu, kjer so skeptični do modela, ki temelji na uvozu poceni in odvisne delovne sile. Tak model je škodljiv za Slovenijo, zatrjujejo.

Prva ovira jezik

Filipinskim voznikom namenjajo posebno pozornost v Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ), nekateri so tudi člani sindikata. SDPZ navaja, da jim v podjetjih marsikje zagotavljajo tudi ustrezno nastanitev. O nesreči na severnem Primorskem pojasnjujejo, da je bil filipinski voznik pred njo na daljšem dopustu in da vzrok ni bila preutrujenost ali tehnično nebrezhibno vozilo, saj je avtobus sredi prejšnjega meseca opravil tehnični pregled. Dodajajo še, da so tuji vozniki v avtobusnih podjetjih pri drugih voznikih in vodstvu razmeroma dobro sprejeti

Vozniki s Filipinov opravijo osnovna usposabljanja in pridobijo potrebne licence, vendar bi bilo treba po mnenju SDPZ storiti več: »Prva ovira je gotovo jezik, zaradi česar vozniki težje razumejo navodila za delo in varnostne zahteve. Otežena je tudi komunikacija s potniki.« Sindikat SDPZ bi si želel več usposabljanj za tuje voznike, pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja, tako praktičnega kot pisnega, kar bi pripomoglo k varnosti na cesti. Svas kot problematično opredeljuje, da nekateri delodajalci od obstoječih voznikov pričakujejo, da se bodo jezikovno prilagodili novozaposlenim tujim voznikom: »Medsebojna pomoč in solidarnost med sodelavci sta samoumevni, ni pa dopustno, da delodajalec odgovornost za jezikovno usposobljenost novega voznika prevali na njegove sodelavce.« Pri tem Svas opozarja na funkcijo javnega avtobusnega prevoza kot gospodarske javne službe, ki jo uporabljajo otroci, starejši, invalidi in drugi potniki. Zato bi moralo biti funkcionalno znanje slovenskega jezika prvi pogoj za varnostno, delovno in socialno vključitev v tako zahteven in odgovoren delovni proces, kot je vožnja avtobusa, trdijo. »Voznik mora razumeti navodila prometnika, prometne znake in informacije, opozorila sodelavcev in vprašanja potnikov ter znati v slovenskem jeziku ukrepati ob nesreči, požaru, evakuaciji ali zdravstvenem zapletu.« Svas sklene, da varnostnih standardov ne smemo prilagajati pomanjkanju voznikov.

Potrebujemo nadzor

»Razlik med tujimi in domačimi poklicnimi vozniki avtobusov ne zaznavamo, v zadnjem času morda nekoliko le v delu sporazumevanja in poznavanja teritorialnega območja njihovega dela,« pojasnjuje Inšpektorat RS za infrastrukturo in energetiko pojasnjuje. In dodajajo, da morajo tuji vozniki kljub pomanjkanju voznikov dobiti vse potrebne kvalifikacije. A Svas opozarja, da izpolnjeni formalni pogoji sami po sebi še ne dokazujejo, da voznik razume slovenske predpise, navodila in posebnosti naših prometnih razmer.

Tudi sindikat prometa in zvez vztraja, da so zahteve pri zaposlovanju namenjene skupni varnosti ter da je potrebnih več dodatnih usposabljanj: »Vozniki avtobusov so vidni vsem nam, ki uporabljamo javni prevoz. Obstajajo pa tisoči voznikov tovornjakov, ki so zaposleni pri nas, pa so našim očem skriti, ker dneve in noči preživljajo v kabinah tovornjakov po vsej Evropi.«

Ministrstvo za infrastrukturo bi stanje dolgoročno izboljševalo z doslednim preverjanjem izpolnjevanja pogojev, rednim usposabljanjem voznikov ter spoštovanjem tehničnih in delovnih predpisov. Sindikat voznikov avtobusov je bil konkretnejši, saj pred začetkom šolskega leta pričakuje oziroma predlaga skupen izredni nadzor pristojnega ministrstva, Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, policije, agencije za varnost prometa ter inšpektoratov za delo in infrastrukturo: »Nadzor nekaj avtobusov ob začetku šolskega leta ni dovolj. Potrebujemo sistemski in nenapovedan nadzor tudi med letom, predvsem zgodaj zjutraj, pozno zvečer, ob koncu tedna in na zahtevnih medkrajevnih linijah.«