

Nekoč je bila osnovno živilo, danes pa jo cenimo zaradi zdravilnih lastnosti. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal

Janez Kozar iz Polic pri Gornji Radgoni odlično pozna repo.

V rekordni Veliki Polani so tudi letos pripravili tekmovanje v kuhanju bujte repe.



Čeprav je bela repa stara in pomembna korenovka, ki v slovenski prehrani velja za dragocen vir vitaminov in mineralov, je na naših vrtovih vse bolj pozabljena poljščina. V preteklosti je bila repa osnovno živilo, danes pa jo cenimo zaradi zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe.
Starejši predvsem na severovzhodu države vedo povedati, da so z repo v pozni jeseni in skozi velik del zime hranili predvsem prašiče, nekaj pa so je ponudili tudi goveji živini. Za prašiče so repo kuhali v posebnih kotlih, navadno za ves teden. Nekaj so je namenili za kisanje v jabolčnih tropinah, repne cime pa so pozimi namenili za solato.
Repa raste pozno v jesen, vse do zmrzovanja zemlje.
Ljudje so jo v glavnem sejali na strnišče, ko se je pospravila pšenica, ječmen ali rž. Ob setvi je bilo pogosto sušno kakor letos, zato je bila priprava zemlje na njivah otežena. Kmetje so dobro vedeli, kdaj je najboljši čas za setev bele repe, ob koncu julija in na začetku avgusta. Tako sejani repi se je reklo Jakobova, 26. julija, Prcjunkolova, 2. avgusta, in Lovrenčeva repa, 10. avgusta. Po tem času je niso več sejali. Repa raste pozno v jesen, vse do zmrzovanja zemlje, pridelek pa so običajno pospravljali med 1. in 15. novembrom, takrat so na pomoč priskočili tudi sosedje. Nekateri so jo preprosto pustili na posebnih kupih na njivi in jo pokrili z zemljo ter jo po potrebi sproti vozili domov.
Kmetje so dobro vedeli, kdaj je najboljši čas za setev bele repe.
Na prekmurskem območju je znana predvsem bujta repa, sestavni del kosila ali večerje na dan kolin. Bujta pomeni ubita, kar se povezuje z zakolom – ubitjem svinj. Nekoč so jo pripravljali le pozimi, v času kolin, dandanes pa se na domači mizi ter v turistični in gostinski ponudbi znajde v skoraj vseh letnih časih. A tudi tu se obetajo spremembe, saj je repa že vse bolj pozabljena vrtnina. Da vendarle ne bi povsem utonila v pozabo, skrbi tudi tekmovanje v kuhanju bujte repe v Veliki Polani, letos je bilo že 15. Spomnimo: v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali 1089,50 kilograma te jedi, pomembne kulturne in kulinarične dediščine.
Ne pozabimo na mlade liste, iz katerih pripravimo okusno solato ali
stisnemo sok.

Repa sicer spodbuja prebavo in je priporočljiva za zdravljenje bronhitisa, kašlja, angine, ekcemov in aken, pomaga tudi pri obolenju prostate in je močan diuretik. Zelo uporabna je kot priloga različnim jedem, pogosto pa pozabimo na uporabnost mladih listov, iz katerih pripravimo okusno solato ali stisnemo sok. Kot zanimivost kaže omeniti, da na Irskem in Škotskem za praznik noč čarovnic namesto buče izrezljajo repo, v Libanonu pa celo repo vlagajo v kis kot pri nas kumarice.