Število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, njihov delež v OŠ je pred desetletjem znašal 5,75 odstotka, zdaj se približuje devetim. Več kot tretjina jih ima primanjkljaje na posameznih področjih učenja, izstopajo tudi učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. Njihovo število je v desetih letih z okoli tisoč zraslo na več kot 2500.
Najbolj je opazno, da število vseh osnovnošolcev zadnja leta upada, število učencev s posebnimi potrebami pa še naprej raste. V šolskem letu 2022/23 je bilo v osnovnih šolah 194.645 učencev, v letu 2025/26 pa 189.132. V istem času je število učencev s posebnimi potrebami naraslo na rekordnih 16.549, njihov delež med vsemi osnovnošolci pa se je v desetih letih povečal s 5,91 na 8,75 odstotka

Število učencev s posebnimi potrebami glede na vrsto primanjkljaja, ovire oziroma motnje v šolskih letih 2024/25 in 2025/26 ter njihov delež med učenci s posebnimi potrebami v odstotkih (%) FOTO: STA, Delo Ui
Vrste primanjkljajev
Največji delež med učenci s posebnimi potrebami imajo še vedno tisti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, čeprav se je njihov delež v zadnjem letu nekoliko zmanjšal. Medtem narašča delež učencev z govorno-jezikovnimi motnjami, več je tudi učencev z več motnjami. Te tri skupine skupaj predstavljajo kar 81 odstotkov vseh učencev s posebnimi potrebami.
Tabela zajema zelo različne skupine učencev s posebnimi potrebami. Med njimi so učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z govorno-jezikovnimi ter čustvenimi in vedenjskimi motnjami, učenci z avtističnimi motnjami in tisti z več motnjami. Vključeni so tudi dolgotrajno bolni, gibalno ovirani, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni ter učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju.

Število učencev s posebnimi potrebami glede na vrsto primanjkljaja, ovire oziroma motnje v šolskih letih 2024/25 in 2025/26 ter njihov delež med učenci s posebnimi potrebami v odstotkih (%) FOTO: STA, Delo Ui
Primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Največjo skupino med učenci s posebnimi potrebami predstavljajo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, denimo pri branju, pisanju, pravopisu ali računanju. Njihovo število je v zadnjem desetletju precej naraslo, vendar se je njihov delež med vsemi učenci s posebnimi potrebami hkrati zmanjšal, kar kaže, da nekatere druge skupine rastejo še hitreje. Pri primerjavi skozi leta pa je treba upoštevati, da se je opredelitev teh primanjkljajev spreminjala.
Največ je učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki predstavljajo več kot tretjino vseh učencev s posebnimi potrebami. Sledijo učenci z več motnjami, nato učenci z govorno-jezikovnimi motnjami ter dolgotrajno bolni učenci. Delež prve skupine se sicer nekoliko zmanjšuje, medtem ko je pri govorno-jezikovnih motnjah opazen jasen porast.

Število učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in njihov delež med učenci s posebnimi potrebami v odstotkih (%) FOTO: STA, Delo Ui
Govorno-jezikovne motnje
Pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami je rast zelo izrazita. Njihovo število se je v zadnjem desetletju več kot podvojilo, delež med vsemi učenci s posebnimi potrebami pa vztrajno narašča. Posebej izstopa, da se ta rast neprekinjeno nadaljuje že več let.

Število učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in njihov delež med učenci s posebnimi potrebami v odstotkih (%) FOTO: STA, Delo Ui
Čustvene in vedenjske motnje
Tudi pri učencih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je v zadnjem desetletju opazen jasen porast. Njihovo število se je več kot podvojilo, njihov delež med vsemi učenci s posebnimi potrebami pa se postopno povečuje. Zanimivo je, da ta rast vztraja tudi v zadnjih letih, ko skupno število osnovnošolcev že upada.

Število učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja po letih in njihov delež med učenci s posebnimi potrebami v odstotkih (%). Skozi leta se je opredelitev primanjkljajev sicer spreminjala. FOTO: STA, Delo Ui
Z novim šolskim letom bodo šole tudi zakonsko obvezane nuditi pravočasno podporo učencem, pri katerih zaznajo težave. Uspešna pomoč bi po oceni zavoda za šolstvo lahko zmanjšala število pobud za usmeritev učencev s posebnimi potrebami. Po oceni svetovalnih delavcev pa bo takšna odločba še vedno potrebna za zagotavljanje pravno varovanih pravic.