Vsemogočni rock‘n‘roll

Začetek tedna je pripadal rock'n'rollu, kar bi potrdilo 18 avtobusov in kdo ve koliko avtomobilov, ki so se v ponedeljek valili iz Slovenije proti Dunaju, da bi obiskali koncert legendarnih Rolling Stonesov. Na stadionu Ernst Happel se je nabralo med 50.000 in 60.000 ljudi iz celotne regije. Šlo je za precej razgibano množico, še posebno glede starosti, saj so si neukrotljive Britance prišle ogledat celotne družine. Ne nazadnje njihova kariera traja dlje kot pol stoletja, skladbe pa so še vedno aktualne in lahko na njih mirne vesti poplesavajo tako dedki in kot vnukci. Tovrstni dogodki so odlična priložnost za srečanje novinarskih kolegov in izgovor za kakšno pivce več. Tokrat se je naši stalni koncertni ekipi pridružil Branislav Rašić, uradni fotograf Stonesov, ki je enciklopedija svetovne rock glasbe. V Londonu živeči Srb nam je razkril zanimive zakulisne zgodbe svoje več desetletij trajajoče kariere, nam namignil, na katere osebe se velja za določene priložnosti obrniti, in podobno. V kratkem se je že pred koncertom okoli njega, in zato tudi okoli nas, zbrala Jugoslavija v malem.

Glasbeniki, novinarji ter drugi bolj ali manj znani obrazi glasbene industrije; ki bivamo v časovnih in prostorskih žepih velikih koncertnih prireditev, kjer smo varni pred preveliko gnečo, pripeko in žejo; malce pojamramo, se pobahamo, predvsem pa delimo izkušnje. Vedemo se kot trdovratna kapljica maščobe, ki se stisne skupaj in skriva hidrofobne glave, da bi se zaščitila pred tujim okoljem. Da ne bo pomote, sem zadnja oseba, ki bi gojila jugonostalgijo. Prav zaradi tega me še toliko bolj preseneča, kako blizu smo si in kako zlahka gravitiramo drug k drugemu. Gre za združevalno silo, ki je nasprotno obratna odbijalni sili, ki jo čutimo, ko nas rinejo v sodobni neoliberalni svet.

Vse te napetosti pa se brez težav sprostijo ob zvoku električne kitare. Glasba ima transcendentalno združevalno moč, prav zaradi tega sodobna produkcija zavrača skladbe z melodijo in vsebino. Vprašajte pokončno postavljene kocine udeležencev koncerta, ki so čutile enotnost zaradi glasbenikov, ki jih lahko mirne vesti uvrstimo med poslednje svetilnike dobe titanov. A ni imenitno, da živimo v njihovem času?