Vsi bi radirali ali čečkali po ustavi

Ko domnevno najmodrejši med najizkušenejšimi ustavnopravnimi strokovnjaki pojasnjujejo, da bi se za zdaj kazalo lotiti le dveh najnujnejših sprememb ustave (denimo tistih glede referenduma in zlatega fiskalnega pravila), ker smo komaj na začetku mandata in bo za morebitne druge izboljšave menda še več kot dovolj časa, gre človeku na smeh. Volilno-referendumsko zakonodajo ali ustavo je namreč najlažje spreminjati na začetku mandata, ko je v parlamentarni dvorani posameznim umnim predlogom predvidoma mogoče zagotoviti dvetretjinsko podporo. Kadar koli pozneje so posegi v ustavo tako rekoč misija nemogoče.

Res pa je tudi, da se večina slovenskih političnih strank nikakor noče sprijazniti s tem, da bi morala tudi pri nizanju predlogov ustavnih sprememb ravnati odgovorneje in dosledneje samoomejevati svoj napuh. Ker je kriza! Zato ker časi niso takšni, da bi se pri snovanju peščenih ustavnih gradov lahko vedli kot razvajeni otročaji.

Pa nič ne pomaga, v naši dolini šentflorjanski, na Betajnovi ali v Butalah je pač tako, da politiki čisto vsak svoj predlog ovijejo v celofan všečne demagogije. Ker bi se radi čim bolj še bolj prikupili svojim najzvestejšim volivcem, sočasno pa, kaj pa drugega, nagajali političnim nasprotnikom.

Pa s tem sploh ne mislim reči, da so dodatni predlogi nujno brez soli. Niso. Za skrajšani postopek imenovanja vlade bi se na primer vsekakor kazalo potruditi. Za to, da bi se odslej državni zbor lahko samorazpustil, najbrž tudi. Razmisleka o bržda zaželeni ukinitvi državnega sveta ali nadomestitvi zdajšnjih neposrednih volitev predsednika republike z njegovo »nemško« (posredno) izvolitvijo v parlamentarni dvorani pa v tem hipu pač ne moreta biti prednostna.

Opozoril bi rad, da bi se morali izvoljeni predstavniki vsega ljudstva ves čas zavedati, da je smiselno podpreti, v stelo slovenske ustavnosti oziroma državnosti vklesati samo tiste novosti, z izvajanjem katerih se bomo uspešneje kosali, točno tako, z najakutnejšimi finančno-gospodarskimi izzivi. Vsega drugega (še) ne bi bilo treba uvajati ne na začetku zdajšnjega mandata ne do njegovega konca.