Vsi za protipoplavno varnost, a ukrepi naj bodo drugje

Občanom več občin Zgornje Savinjske doline so pred dnevi predstavili možnosti v državnem prostorskem načrtu (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega. Čeprav je ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, nekdanja Mozirjanka, poudarila, da ne gre za dokončne rešitve in da bodo te iskali šele po obravnavi vseh pripomb, so bili številni krajani zelo kritični. Ob robu predstavitve je napovedala tudi vrnitev Romana Kramerja na čelo direkcije za vode. Pobuda DPN zajema ukrepe na 21,5 kilometra dolgem odseku Savinje in njenih večjih pritokih ter skupno 1171 hektarov veliko območje. Cilj je zmanjšati poplavno ogroženost Mozirja, Nazarij, Varpolja, Rečice ob Savinji in Ljubnega za pojav stoletnih voda, pri čemer so upoštevane tudi podnebne spremembe in dodatna varnostna višina enega metra. Pripravljavci poudarjajo, da so ukrepi povezani tudi z načrtovanima DPN za Spodnjo Savinjsko in Zadrečko dolino.

V Zgornji Savinjski dolini predlagajo več suhih zadrževalnikov – po prvi različici 14, po drugi 13. Ob Savinji bi bila dva oziroma eden, preostali pa na pritokih Ljubnica, Rečica, Lučnik, Trnava, Globenca in Ljubija. V drugi različici bi opustili največji zadrževalnik Rjavec s prostornino okoli 2,5 milijona kubičnih metrov. Po navedbah pripravljavcev bi večji zadrževalnik omogočil nižje nasipe in zidove dolvodno, saj so nekateri predvideni nasipi visoki tudi več kot 20 metrov. Predvidene so tudi ureditve Savinje in pritokov, deviacija državne ceste na območju Soteske ter ukrepi za zadrževanje plavin. Sergej Hiti iz družbe Luz, vodilnega partnerja pri pripravi pobude, je dejal, da stroka daje prednost prvi različici, ki pa je dražja. Njena ocenjena vrednost znaša 224,3 milijona evrov, druga različica pa 206,5 milijona.

Mozirjane, predvsem prebivalce Lok, je razburila omemba tako imenovanega koridorja skozi Loke. V gradivu je predstavljen kot dodatna možnost za izredne oziroma zelo redke poplavne dogodke. Zaradi tega so krajani ustanovili civilno iniciativo. »S tem bi uničili vaško veduto, 12 hektarov zemljišč in onemogočili delovanje najmanj štirih kmetij,« je opozorila Alenka Žagar. Po njenih besedah bi imel koridor 2,5 metra visoke nasipe, prečkal štiri lokalne ceste, nekaterim prebivalcem pa bi postavili betonski zid tako rekoč pred hišo. Poudarila je še, da je glavni problem ozko grlo v Soteski in da Loke do poplav leta 2023 niso bile poplavljene. »S koridorjem nas bodo dobesedno poplavili,« je dejala.

Projektant Miha Zidarič iz podjetja Izvo-R je poskušal pomiriti prisotne in poudaril, da koridor ni del projektne rešitve. Gre zgolj za opozorilo lokalni skupnosti, naj prostor morebiti ohrani nepozidan za prihodnje potrebe. Civilna iniciativa je kljub temu napovedala možnost iskanja pravice na evropskem sodišču, če bo koridor ostal v DPN. Njegovo izvedbo je s sklepom zavrnil tudi mozirski občinski svet.

Kompromisi

Ministrica je poudarila, da noben predlog ni dokončen. Ker je predstavitev zapustila pred koncem razprave, je dejala, da bodo vse pripombe zbrali njeni sodelavci, med njimi državni sekretar, strokovnjak za protipoplavne študije Peter Lovšin in Roman Kramer, ki prevzema direkcijo za vode. »Treba bo najti kompromise. Če želimo izboljšati protipoplavno varnost Savinjske doline, bo treba nekaj narediti. Nekaterim ne bodo všeč nasipi, drugim razlivna območja. Alternativa je, da ostane vse tako, kot je, vendar vemo, da to ni rešitev,« je dejala.

Kramer je poudaril, da je ključno vprašanje pretok vode. Zaradi podnebnih sprememb je namreč vse težje določiti, kaj danes sploh pomeni stoletna voda. Po njegovih besedah sta obe različici pripravljeni za stoletno varnost, koridor pa predstavlja možnost dodatnega varnostnega standarda. Na predstavitev so prišli tudi prebivalci občin gorvodno od načrtovanih posegov. Občanka z Ljubnega je ostro nasprotovala največjemu suhemu zadrževalniku iz prve različice in opozorila na nevarnost morebitne porušitve nasipa. Dejala je tudi, da stroka premalo upošteva nekoč številne jezove na tem območju.

Podobno je menil njen sokrajan, na čigar zemljišču je predviden prvi suhi zadrževalnik. Dejal je, da bi bil zaradi tega ogrožen obstoj njihove mlečne kmetije, ki deluje že od leta 1850. Po njegovem mnenju se na račun kmetij rešujejo poslovne cone na poplavnih območjih. Javnost lahko pripombe na pobudo DPN odda do 30. junija.