Z dobrepoljskim krompirjem poganjali opatijski turizem (FOTO)

V resnici ni presenečenje, da je Turistično društvo Dobrepolje v občinskem središču, na trgu na Vidmu, minulo nedeljo pripravilo že sedmo krompirjevanje. Dobrepoljska dolina, ki že z imenom pove, da je dobro polje, je še vedno znana po odličnem krompirju, ki so ga tu pridelovali in nato prodajali daleč naokoli.

»V osemdesetih smo samo pri nas doma posadili 10 ali 12 gajb krompirja in ga pridelali 200 gajb,« pravi Marija Žnidaršič, predsednica TD Dobrepolje. Niso ga pridelovali le zase, ampak tudi za prodajo. »Tam okoli leta 1909 je kmetijska zadruga vozila dobrepoljski krompir v Opatijo, da so oskrbovali številne hotele, kjer so takrat začeli razvijati turizem, na otoku Sušak pa so imeli celo svoje skladišče za krompir,« razloži Edi Zgonc, ki odlično pozna zgodovino Dobrepolja.

»Septembra, oktobra in novembra je vsak dan s postaje odpeljal vlak, ki je imel vagon, dva ali tri naložene s krompirjem,« se spominja Anton Jakopič, nekdanji župan in kmet. Njihova kmetija, ena redkih v občini, kjer se še ukvarjajo s pridelavo krompirja za prodajo – uspešno jo je prevzela nova, mlada generacija –, je bila tudi prva, ki je v dolini uvedla tehnološke spremembe v pridelavo.

»Moj stari oče Anton je bil med prvo svetovno vojno vpoklican v vojsko in so ga, verjetno zato, ker je bil star 40 let, torej za fronto že prestar, poslali na Češko,« razloži Anton Jakopič. Tam je videl, kako strojno pridelujejo krompir. Zato je po vrnitvi uvedel korenite spremembe in pridelavo moderniziral. Prva novost, ki je najprej vzbudila začudenje, je bilo sajenje krompirja v vsako drugo brazdo. Ljudje so menili, da očitno nima dovolj semenskega krompirja. Druga novost so bila nova orodja, ki mu jih je naredil kovač po njegovih navodilih: prekopalnik, okopalnik in osipalnik, s katerimi je strojno delo potekalo veliko hitreje. Po zelo uspešni letini so se novosti hitro razširile po vsej dolini.

Spremembe po drugi svetovni vojni, ko so se ljudje zaposlili v tovarnah in je postalo kmetijstvo nebodigatreba, pomenijo začetek upada pridelave krompirja. »Na OŠ Dobrepolje smo pred 50 leti na šolskem vrtu posadili kakšnih 20 sort krompirja, ki nam jih je prinesel Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta,« pove Edi Zgonc. Želeli so ugotoviti, katera sorta je najbolj primerna za pridelavo na njihovem območju. »Želeli smo pomagati kmetom,« pravi Zgonc. Marija Žnidaršič pa se je spomnila dveh legendarnih slovenskih sort krompirja: nesporno najbolj cenjen je bil igor, takoj za njim pa vesna.

Danes je idilično zelena dobrepoljska dolina, kjer so odlično uspevale tudi druge poljščine, kot so koruza, ajda, ječmen ..., slabo obdelana, saj so poleg Jakopičevih še dve ali tri kmetije, ki pridelujejo krompir za prodajo. »Mladi kmetje so zdaj zaposleni kot kmetje, ne pa tako kot mi, ki smo bili še po službah,« pravi Anton Jakopič.

V Dobrepolju se pomena te kulturne rastline, ki je bila v teh krajih izjemno pomembna, še kako zavedajo, čeprav v Sloveniji, kjer smo bili včasih s krompirjem 120-odstotno oskrbni, pridelava opazno upada. Leta 2000 smo bili, kažejo podatki statističnega urada, samooskrbni s krompirjem v 83 odstotkih, zdaj pa smo le še v 41 odstotkih. Ali drugače: če smo leta 2000 pridelali 186.100 ton krompirja, smo ga lani vsega 74.600 ton.

Zato slavospev krompirju, ki so ga letos sedmič organizirali na trgu na Vidmu, ni kar tako. In krompir niso le tradicionalne jedi, kot je pražen krompir, ki so ga udeležencem ponujali člani Kulturnega društva Bukovci iz Občine Markovci, ki so ga za ta dogodek porabili 30 kilogramov. Obiskovalci so lahko izbirali med krompirjevimi jedmi, ki so jih pripravile ženske TD Dobrepolje: krompirjevim golažem, krompirjevo pogačo, pečenim krompirjem, krompirjevim čokoladnim pecivom, krompirjevimi polpeti, krompirjevimi žganci in še čem. Posebej gre omeniti krompirjevo potico in tradicionalne dobrepoljske krompirjeve štruklje, ki so narejeni iz krompirjevega testa in premazani s pečenimi jajčki.

Poleg kmetije Jakopič in čebelarjev so se predstavili še gobarji, člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje in dejavne članice Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge. Vse pa je povezoval program, od delavnic do izbire najbolj zanimivega in – v drugi kategoriji – najtežjega gomolja. Ta je letos zrasel Tonetu Hrovatu in je tehtal 617 gramov.

»Naš namen je ohranjati tradicijo,« pravi Marija Žnidaršič, ki pod to razume ohranjanje pridelave krompirja, kuhanja krompirjevih jedi in druženje. Morda pa se bo še kdo odločil, da na območju, ki je bilo nekoč znano po pridelavi krompirja, obudi obsežnejšo pridelavo te kulturne rastline, ki je na svetu po količini pridelane hrane na četrtem mestu.