Z evrom dobimo 111 kavic manj

LJUBLJANA – Od 1. januarja 2007 ima Slovenija kot 13. država v Evropski uniji (EU) valuto evro. Takrat je zamenjal prvo denarno valuto naše samostojne države, tolar, po menjalnem tečaju je bil en evro vreden 239,64 tolarja.

S članstvom v EU se je Slovenija zavezala k uvedbi enotne evropske valute ter s tem za vstop v ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Za uvedbo evra je morala najprej izpolniti določene pogoje, katerih ključna značilnost je stabilnost, saj je morala doseči stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega tečaja.

Vrnimo se v leto 2003. »Koalicija podpira pospešene priprave za vstop Slovenije v evroobmočje in s tem povezane spremembe davčne zakonodaje,« je novembra 2003 dejal takratni predsednik vlade in LDS Tone Rop. Koalicijske partnerice so ocenile, da bodo tveganja za Slovenijo s čimprejšnjim vstopom v evropski tečajni mehanizem ERM 2, ki pomeni obvezno dveletno čakalnico za evro, najmanjša, vstop v EU pa bo tako najbolj učinkovit.

Takratni predsednik državnega zbora Borut Pahor je povedal, da proces uvedbe evra ni brez tveganj, ki bi bila večja, če bi to odločitev odložili na poznejši čas. V ZLSD so menili, da je omenjen ukrep eden od načinov, kako lahko Slovenija v naslednjih 15 letih postane ena od najbolj razvitih držav v EU ter hkrati konkurenčna in solidarna družba.

Prevzem evra je bil velik korak za Slovenijo in majhen za Evropsko monetarno unijo, za Evropsko unijo pa korak v pravo smer ob pravem času, je pred zbranimi državniki v Cankarjevem domu na slovesnosti ob uvedbi valute v začetku januarja 2007 dejal takratni slovenski premier Janez Janša. Uvedba skupne evropske valute je bil »pravočasen odgovor na izzive prihodnosti,« odgovor, ki se zaveda tudi odgovornosti do prihodnjih generacij Evropejcev, je poudaril.

Za uvedbo je bilo potrebnih veliko opaznih in manj opaznih naporov, je spomnil premier in se zahvalil »vsem dosedanjim predsednikom in članom slovenskih vlad, še posebno finančnim ministrom, poslancem slovenskega parlamenta, guvernerjema in članom Sveta Banke Slovenije za pravočasne in pravilne odločitve na zahtevni poti«.

Ko je Slovenija uvajala novo valuto, je za ta namen naročila pri Evropski centralni banki (ECB) 296,3 milijona kosov evrskih kovancev, vrednih 103,9 milijona evrov in težkih 1465 ton, ter 94,5 milijona kosov evrskih bankovcev, vrednih 2,2 milijarde evrov in težkih 76 ton. Na prebivalca Slovenije je to pomenilo 147 kosov kovancev in 47 kosov bankovcev ali skoraj 1150 evrov.

Uvedba evra v Sloveniji je vsekakor pripomogla k večji preglednosti cen in k lažjemu primerjanju cen s cenami v državah, ki prav tako uporabljajo evro. Kot poroča statistični urad, je vplivala tudi na dvig cen in na inflacijo. V letih 2007 in 2008 je imela namreč Slovenija najvišjo inflacijo v evroobmočju, v letu 2015 se je ta spremenila v 0,8-odstotno deflacijo. V celotnem obdobju, tj. med letoma 2006 in 2015, so se cene v Sloveniji, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju zvišale za 20,2 odstotka, v EMU pa za 15,2 odstotka.

Pregled cen izbranih izdelkov in storitev pokaže, da so se nekatere med njimi v devetih letih precej zvišale, npr. cena za skodelico kave v lokalu za 48 odstotkov, liter piva za 42 odstotkov in žensko striženje za 29 odstotkov. Po podatkih statističnega urada je bilo treba za skodelico kave v lokalu v letu 2006 plačati v povprečju 81 centov, v 2015 pa že 1,20 evra. S povprečno mesečno neto plačo smo si lahko v 2006 privoščili 955 skodelic kave v lokalu, v 2015. le še 844, torej 111 manj.