Z motorko izklesal levinjo in zmagal

»Veseli smo, ker so prišli, veseli in hvaležni smo, ker so tu ustvarjali in toliko dobrega naredili za ta naš hrib, za to naše Gradišče,« Maks Jerin, ki že vrsto let živi in z družino vodi Lavričevo kočo, ni mogel opisati, kako je hvaležen, da je na Gradišču pri Stični, streljaj od avtoceste Novo mesto–Ljubljana, potekalo že 12. državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju z motorno žago.

Prijetna nedelja je številne zvabila na Gradišče, kjer za ta sveti kos zemlje skrbi družina Jerin. Kiparji so tu vedno dobrodošli: domačini gostitelji poskrbijo za gostoljubje, kiparji pa iz ljubezni od hriba in lesa dva dni ustvarjajo iz lesa, in to ostane na hribu. Nedelje so že tradicionalno rezervirane za tekmovanje. Tudi letos, ko so se ob 15. uri, sonce je dobro žgalo, na ciljno črto pred izbrani kos lesa postavili Jernej Verbuč, Matej Urh, Matija Ciglar, Dejan Kastelic, Anže Kobola, Tadej Brgles in Dimitrij Grčar. Motorke so zahrumele, vsi mojstri so se podali v dir, 60 minut so imeli na voljo, da prepričajo zbrane, takega obiska na Lavričevi koči ne pomnijo, ter strokovno komisijo. »Ko se ozrem in vidim, kakšno občinstvo je tukaj, je to potrditev, da se ne trudimo zaman, ampak da delamo v dobrobit kulturnemu prostoru v našem kraju, v naši predragi lepi Sloveniji. Mislim, da smo res zadovoljni in veseli. Vemo, da niso lahki časi. Zato hvala vsem, ki nas podpirate,« je bil nad obiskom navdušen Vlado Cencel, legendarni kipar z motorno žago, danes pa duša in vodja tekmovanja na Lavričevi koči.

Vlado se je kiparjenja z motorno žago učil tako v Nemčiji kot Kanadi, navdušil in podprl ga je pokojni akademik Stane Jarm, danes pa Vlado vodi društvo, kjer je zbranih 30 sorodnih duš, ki jim je kiparjenje z motorno žogo pri srcu. Ko je Vlado svoje povedal, so bili že vidni prvi obrisi dela sedmerice tekmovalcev. Gledalci so pozorno spremljali, sedmerico pa so organizatorji na 15 minut tudi obveščali, koliko časa jim je še ostalo. Vsak se je trudil na svoj način. Motorke so postale hitro žejne, segali so po več njih, tudi detajle je bilo treba izpiliti. Obiskovalci so si privezali dušo pri šanku s hladno pijačo. Delo kiparjev je podrobno spremljala strokovna komisija. Vmes je ura minila. Kiparji so odvrgli orodje in nazdravili.

Veliko zanimanje za tekmovanje na Gradišču

Ostro oko

Strokovna komisija je še enkrat staknila glave, pokazal se je bel dim, znani so bili rezultati. »Letos je bilo, tako kot vedno, zelo zanimivo. Pri izdelkih se lepo vidi, kakšen izziv je že samo orodje. Motorno žago običajno povezujemo z delom v gozdu, s podiranjem in razrezom dreves, tukaj pa tekmovalci z njo ustvarjajo zelo natančne, skoraj filigranske in izrazite skulpture. Prav to je tisto, kar naredi dogodek tako slikovit in poseben,« je v imenu strokovne komisije povedal Ljubo Zidar, ob njem pa sta bila člana komisije še Jiži Bezlaj in Jože Bartolj. Tekmovalce so ocenjevali po treh kriterijih: izvirnost ideje, kiparska dovršenost in izraznost. Vsak kriterij so ocenjevali z ocenami od ena do pet. Člani komisije so poudarili, da je delo z motorno žago poseben izziv. Predstavljena je bila tudi zamisel, da bi prihodnje leto komisija tekmovalcem določila skupno temo. Tako bi se ustvarjalci lahko vnaprej pripravili, izdelali skice in se osredotočili na isto izhodišče, kar bi po mnenju komisije lahko še dodatno dvignilo kakovost izdelkov. Hkrati pa bi skupna tema pomenila nov izziv, saj bi nekatere ustvarjalce spodbudila k motivom, ki se jih doslej še niso lotili. Kmalu smo dočakali uradne rezultate.

Brez pravega orodja ne gre, pravi Matija Ciglar, ki je izdelal zmaja za spuščanje na vrtincu vetra.

Iz hrasta do levinje

Zmagal je Matej Urh, ki je izdelal levinjo, na drugo mesto se je zavihtel Anže Kobola, ki je izklesal noja, bronast pa je Tadej Brgles, izdelal je kobilico. »Šest let že ustvarjam. Naučil sem se sam. Začelo se je, ko smo doma podrli smreko, pa sem spravil tri čoke in si rekel, da bom iz tega poskusil kaj narediti. Iz tega se je rodilo to. Prvi motiv je bil, mislim da, orel. Potem medvedek in tako naprej,« je o svojih začetkih pripovedoval zmagovalec, 30-letni Matej Urh iz Borovnice, kruh si sicer služi s šivanjem in tapeciranjem, popoldnevi z lesom pa so za dušo.

»Lani sem se lotil izdelave leva, a mi je malo zmanjkalo časa. Preveč sem se posvečal detajlom. Zdaj sem mogoče malo bolj upošteval nasvete akademskih kiparjev. Zadal sem si nalogo, da izdelam levinjo, da mogoče malo popravim vtis od lanskega leta. Lahko bi rekel, da sem kar zadovoljen. Tudi končal sem pravočasno, skoraj prehitro,« je bil vesel uspeha na Gradišču.

»Danes zjutraj sem šel sem in sem razmišljal, kaj bi počel, prej se nisem nič pripravljal,« opiše, kako je prišel do motiva levinje, ki jo je izdelal iz hrastovega lesa, zato bo skulptura dolgega veka. »Ker sem bolj grobo delal, sem tja do 60 odstotkov dela opravil s čisto navadno motorko. Potem pa sem si pomagal še s carving motorkami s carving meči, ki imajo manjšo konico na koncu,« opiše. Potrdi, da je v Sloveniji iz dneva v dan večje zanimanje za take in podobne skulpture.

Posebno pozornost je tudi letos pritegnil srečelov, pri katerem so obiskovalci z nakupom srečk podprli društvo, hkrati pa sodelovali v žrebanju za izdelane skulpture. Srečke so lahko oddali v škatle pri posameznih umetninah, s tem pa izbrali skulpturo, za katero so se želeli potegovati. Sedmerici se je nasmehnila sreče. Ostali pa na Gradišče ob letu osorej.