
Galerija

Mnogo držav po svetu, med njimi Islandija, Nemčija, Irska in Belgija, je že pred leti poskusno uvedlo štiridnevni delovni teden, kar se je izkazalo za izredno uspešno. Zaposleni so bili bolj spočiti in posledično bolj produktivni, v krajšem času so naredili več, izboljšalo se je njihovo zadovoljstvo, manj je bilo bolniških odsotnosti … skrajšani delovni teden je skratka prinesel pozitivne lastnosti tako za delodajalce kot tudi zaposlene.
Poskusno so se novitete pred dvema lotili tudi v ljubljanskem visokotehnološkem podjetju in tudi tam se je štiridnevni delovnik izkazal za izredno uspešnega, tudi naša vlada pa je že pred časom napovedala, da bo pravna podlaga za štiridnevni delovni teden pripravljena do marca 2026. Po predlogih naj bi bil tudi 30-urni tedenski delovnik priznan kot polni delovni čas. Spremembe naj bi omogočile večjo fleksibilnost, v načrtu pa so tudi druge novosti, kot sta dodatek za sobotno delo in obvezna božičnica.
Da se nekaj premika na tem področju, so zdaj sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Prosti petki, podaljšan vikend, ali šest ur dela na dan. Za tak delovni teden se bodo po novem lahko delavci, ki so starejši od 58 let ali pa so delali že 35 let, dogovorili s svojimi delodajalci,« je pojasnil državni sekretar na omenjenem ministrstvu, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela Dan Juvan.
Gre za sistem, ki so ga na ministrstvu poimenovali 80-90-100, kar pomeni, da bodo delavci delali 80 odstotkov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače in imeli 100-odstotno krite prispevke, pojasnjujejo na ministrstvu. Možnost bo delavcem na voljo od 1. januarja prihodnje leto, saj je bil zakon, ki to omogoča, že sprejet v Državnem zboru.
Pozdravljate novost, ali se vam zdi v praksi neuresničljiva? Mnenje nam lahko sporočite preko spodnjega obrazca.