Z ognjem in vodo

Minuli teden sta dve podjetniški zgodbi pokazali, kako napačna in zgrešena merila imamo v naši družbi. V prvem primeru so mediji poročali, da daje pidovski baron Darko Horvat milijone za obnovo mamine vile v švicarskem St. Moritzu, medtem ko je v stečaju njegovega nekdanjega podjetja doma prijavljenih za 200 milijonov evrov terjatev. Med upniki so tudi banke, ki smo jih z milijardami reševali vsi davkoplačevalci. Na deset tisoče državljanov je na začetku devetdesetih vložilo svoje certifikate v sklade Aktive. Večji del njihovega premoženja je izginil v vrsti finančnih operacij. Darko Horvat pa je medtem postal eden najbogatejših Slovencev in svoje premoženje postopoma prelil v tujino.

Drug primer je znameniti gostinec Zvone Štorman, ki je z lastnimi rokami in trdim delom postopoma ustvaril uspešno verigo restavracij, ki so pravi pojem gostinstva v Savinjski dolini. Še vedno sam osebno postreže goste in dela v svojih gostiščih precej dlje kot običajnih osem ur. Hčerinska družba državne banke, ki smo jo morali zaradi zgrešenih naložb reševati vsi davkoplačevalci, mu je minuli teden odpovedala lizing pogodbo za hotel, na cesto postavila goste in zaposlene ter hotel prodala. Novi kupec je mirno dejal, da zaposleni niso njegov problem. Vse skupaj se bo zaradi spornega načina izvedbe gotovo končalo na sodišču.

Pomembneje je, da ta dva primera opozarjata na stanje v Sloveniji in na dvojna merila. Podjetniku, ki je obogatel s pidovskimi finančnimi preigravanji in svoje premoženje prenesel v tujino, se še danes kljub krizi odlično godi. Finančne luknje, ki so jih v slovenske banke navrtala njegova nekdanja podjetja, smo pokrili vsi državljani. Drugi podjetnik, ki pa je življenje posvetil razvoju gostinstva in vse premoženje vložil v svoj posel doma, pa je bil deležen zasega premoženja, ker ni pravočasno poravnal vseh obveznosti. Prvi je še vedno eden najbogatejših Slovencev, drugemu preti, da bo ostal brez vsega.

V podjetništvu preizkus z ognjem in vodo pomeni, ali si podjetnik upa objaviti na prvi strani glavnega dnevnika svojo premoženjsko bilanco in zraven pojasniti, kako je prišel do premoženja. Podjetniki, ki so s trdim poštenim delom iz nič ustvarili uspešna podjetja, lahko to mirno storijo. Paradoks je v tem, da bi gostinec, ki so mu iz posesti vzeli hotel, ta preizkus verjetno prestal. Za tajkune oziroma pidovske barone pa skoraj stavim, da ga ne bi. Mogoče so mnogi tudi zato premoženje še pravočasno prenesli v tujino.