Z reformo sodstva se ukinjajo okrajna sodišča

Potem ko je po volitvah in zamenjavi vlade v negotovosti ostala sodna reforma, ki je nastajala dolgo časa, je vrhovno sodišče ta teden javnost obvestilo, da se sodišča pripravljajo na reformo. Po 1. januarju prihodnje leto ne bomo imeli več okrajnih sodišč in okrajnih sodnikov.

Prejšnja vlada je lani sprejela paket sodniških zakonov, ki so odgovorili na dolgoletna prizadevanja več vlad za reorganizacijo sodstva. Po menjavi oblasti je pravosodni minister Mihael Zupančič ob nastopu mandata izrazil dvom o reformah, ki začnejo veljati na začetku naslednjega leta.

Pravosodni minister Mihael Zupančič je ob nastopu mandata izrazil dvom o reformah. FOTO: Blaž Samec

Nato pa je ta teden vrhovno sodišče objavilo obvestilo, v katerem je opisalo potek sprememb v okviru reforme, katere cilj je učinkovitejše in hitrejše reševanje sodnih zadev.

Digitalna in organizacijska preobrazba

Slovensko sodstvo je letos v fazi preobrazbe: ena sprememba poteka digitalno in uvaja rešitve za elektronsko poslovanje ter digitalno podporo sodnim postopkom. Z drugo pa se spreminja organizacija enajstih okrožnih in 44 okrajnih sodišč po Sloveniji. Reforma bo začela veljati 1. januarja 2027, ko bosta iz našega sistema izginila pojma okrajnih sodnikov in okrajnih sodišč.

Dosedanja okrajna sodišča se bodo organizacijsko preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. »Z novo ureditvijo se spreminja organizacija sodišč, ne pa njihova dostopnost za stranke,« poudarjajo z vrhovnega sodišča. Ta prvostopenjska sodišča splošne pristojnosti bodo za stranke še naprej dostopna na dosedanjih lokacijah.

Zdaj veljavne delitve na okrajne in okrožne sodnike ne bo več – vsi sodniki prvostopenjskih sodišč bodo imeli naziv okrožnega sodnika. Spremenil se bo tudi način dodeljevanja zadev: ta ne bodo več vezana na posamezno okrajno sodišče, ampak na sodno okrožje oziroma okrožno sodišče kot celoto ter na okrožne sodnike znotraj njega. »To bo omogočilo, da se delo znotraj posameznega sodnega okrožja glede na pravno področje bolj enakomerno razporedi med sodniki okrožja,« načrtovane spremembe opisujejo z vrhovnega sodišča. Tako naj bi pri reševanju novih zadev sodeloval širši krog sodnikov glede na področje, na katerem delajo.

V reorganizacijo so vključena okrajna in okrožna sodišča. Foto Leon Vidic

Na sodiščih potekajo priprave na začetek uporabe nove ureditve: »Izvesti je treba številne kadrovske, organizacijske, prostorske in informacijske prilagoditve, da bo prehod na novo ureditev potekal čim bolj tekoče,« so povedali na vrhovnem sodišču. Končna razporeditev posameznih pravnih področij med zunanjimi oddelki še ni dokončno določena, po sprejetju organizacijskih rešitev jih bodo pravočasno objavili.

Večja prožnost za vse

Sodni postopki, začeti pred 1. januarjem 2027, se bodo nadaljevali in končali na lokaciji, kjer so bili začeti. Prav tako reorganizacija ne bo vzrok za zamenjavo sodnika, navajajo z vrhovnega sodišča. Namen nove ureditve je zmanjševanje razlik v obremenjenosti ter učinkovitejše in hitrejše reševanje zadev.

Toda »večja prožnost« pri organizaciji dela znotraj posameznega sodnega okrožja se ne nanaša zgolj na sodnike, ampak tudi na stranke, odvetnike, priče ter v kazenskih postopkih tudi tožilce. Obravnave bodo lahko opravljene tudi na drugi lokaciji znotraj sodnega okrožja. »Če bo stranka vabljena na sodišče, bo iz sodnega vabila jasno razvidno, na kateri lokaciji bo potekal postopek,« opozarjajo.

Vrhovno sodišče dodaja, da v reorganizacijo niso vključena delovna in socialna sodišča, upravno sodišče, višja sodišča ter samo vrhovno sodišče. Učinke reforme pa nameravajo tudi »skrbno spremljati in izkušnje iz prakse upoštevati pri nadaljnji organizaciji dela«.