(NE)PRAVICA

Za delavske pravice trka od vrat do vrat

Zaradi posledic garanja in prometne nesreče je Jože Krajnc postal invalid
S tal je dvigal težke vreče

S tal je dvigal težke vreče

Granulat je stresal v stroj

Granulat je stresal v stroj

Zdaj na berglah

Zdaj na berglah

S tal je dvigal težke vreče
Granulat je stresal v stroj
Zdaj na berglah
Vladimir Jerman
 16. 11. 2011 | 07:00
 27. 8. 2025 | 21:32

PETROVČE – Leta 1948 rojeni Jože Krajnc iz Dobriše vasi je začel kot delavec v Keramični Liboje, od leta 1978 je bil proizvodni delavec v Minervi Žalec: »Granulat v 25-kilogramskih vrečah sem dvigal s tal na višino ramena, iz stroja pa jemal alkaten cevi, PVC-cevi, plastične palice. To delo sem opravljal do leta 1991, ko so me premestili v obrat Ložnica, kjer sem snemal kolute, vsak je tehtal okrog 22 kilogramov. Podstavil sem ramo, da je nanjo padel kolut, in ga odnesel do vozička. Po potrebi sem opravljal tudi druga dela. Kjer so rabili, so me ponucali.«

Zgaranih ne potrebujejo


Še zaposlen v Libojah je začel graditi hišo. Pri tem se je tudi poškodoval: »Leta 1975 me je, ko sem spustil maltarko, uščipnilo v križu. Tri mesece sem bil na berglah, počasi so bolečine popustile, čeprav čisto minile niso nikoli več. Zaradi njih sem tudi zamenjal službo, leta 1978 sem šel v Minervo Žalec, kjer je bilo delo lažje. Prva leta mi tam res ni bilo hudega.«

Toda z leti ga je vse bolj bolelo. »V križu, desnem ramenu, kolkih, vratnih vretencih, levem stopalu. Ko sem leta 1989 zaprosil za zdravniški pregled, mi je nadrejeni zabrusil: ‘Če misliš k zdravniku, pa kar doma ostani, saj takih ne rabimo!‘ Stopil sem h kadroviku, on pa: ‘Če ti je šef tako rekel, bo že držalo!‘ Bal sem se, da bi izgubil službo, in k zdravniku nisem šel. Kljub bolečinam sem hodil v službo, saj nisem imel druge izbire.«

Nekega večera leta 1995 se je po končani službi Krajnc z motorjem vračal iz službe in doživel prometno nesrečo: »Voznik avta je v križišču izsilil prednost. Vrglo me je čez avto, nezavesten sem obležal na asfaltu, prebudil sem se v bolnišnici.«

Premestitev in Vojnik


Po dolgem in napornem okrevanju so rentgenski posnetki pokazali: »Zamaknjeno hrbtenico, obrabo kolkov, neko špranjo v ramenu. Dobival sem tablete in toliko injekcij, da sem imel že čisto sivo rit. Od tablet sem dobil vnetje debelega črevesa in danke, zaradi posledic tega se zdravim še zdaj.«

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKI NOVIC: Postal je nekakšen nebodigatreba, tolažbo je iskal v pijači.

Delavska jesen življenja

Jože Krajnc strne: »Na delovnem sodišču se še zmeraj borim za odpravnino podjetja, pa z Zpizom se dajem, da mi za nazaj prizna prvo kategorijo invalidnosti. To bi rad rešil, potem pa lahko grem v dom upokojencev na Polzeli, kjer sem sicer že sprejet. Za zdaj živim še v garsonjeri, do katere sem na srečo prišel s pomočjo Medobčinskega društva invalidov Žalec, s 475 evri mesečne penzije. Plačujem položnice, živim skromno. Na Karitas hodim po makarone, špagete, mleko, konzerve, oblačila. Kar mi da kdo od prijateljev z vrta – paradajz, hruške, jabolka – vse hvaležno vzamem.«
Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
DIOPTRIJA
Promo
NAPADI
RECEPTI
Promo
IZVOZNIKI
Promo
INOVATIVNO
NATEČAJ
Promo
RAČUNALNIKI
Photo
ODKRIVAMO SLOVENIJO
Promo
PO PORODU