Za Marijo in Jezusa 30 oblek

Svete gore nad Sotlo se dvigajo nad Bistrico ob Sotli. Z vrha je lep razgled na hrvaško Zagorje, Donačko goro in Boč, ob lepem vremenu pa lahko vidimo tudi obronke Pohorja in Kamniške Alpe.

Cesta pelje skozi Bistrico ob Sotli proti Bizeljskemu

Na vrhu dolgega klanca zavijete na desno, levo pa, če prihajate iz bizeljske smeri. Peš lahko pridete po poti, ki se od glavne ceste odcepi kmalu iz Bistrice ob Sotli na desno v gozd. Od parkirišča se pot strmo vzpenja prav na vrh; že od leta 2000 lahko ob tej poti doživljate svojevrstno postavitev križevega pota iz lesenih skulptur, ki so delo akademskega kiparja Staneta Jarma.

Kip Marije z Jezuščkom redno preoblačijo

Ko pride popotnik ali romar na vrh, ga najprej prevzame Marijina cerkev, ki je tu stala verjetno že v 13. stoletju. Danes je glavni vhod zgodnjebaročne triladijske bazilike pod mogočnim zvonikom, notranjost pa krasijo številne Fantonijeve freske. Glavni oltar v treh nadstropjih prikazuje prizore iz Marijinega življenja. V ladji je še šest stranskih oltarjev iz konca 18. stoletja. Romarje še posebno pritegne Marijin prestol sredi ladje, kjer Marija drži v naročju Jezuščka. Kip preoblačijo, tako da imata Marija in Jezušček več kot trideset oblek.

Tik ob cerkvi je za prezbiterijem Sebastijanova kapela, posvečena tudi sv. Fabijanu, a običajno ji pravijo kar Boštjanova. Je edina, ki je postavljena prečno na sedlo, kot enotno stavbo z ladjo in prezbiterijem iz enega liva pa so jo verjetno pozidali v prvi polovici 15. stoletja. Viri jo prvič omenjajo leta 1545. V notranjosti so freske iz 16. stoletja. Od opreme se je ohranil le oltar iz 1622., ki ga lahko vidite v lurški kapeli na zgornjem delu grebena.

To je kapela, ki je od leta 1893 posvečena lurški Materi božji, pred tem je bila posvečena sv. Bolfenku. Ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen prezbiterij. Na strehi je lesen stolpič. Viri jo prvič omenjajo leta 1545. Ladja ima lesen raven strop in poslikave s pasijonskimi motivi. Od stare opreme je ohranjen le še poznogotski kip Matere božje z Jezusom v rokah.

Malo nižje od Marijine cerkve je postavljena kapela sv. Jurija, ki je pozidana na živi skali. Nastala je v predromanski dobi v 9. ali 10. stoletju, čeprav se v listinah prvič omenja šele leta 1545. Na ločni prekladi portala, ki vodi v kapelo, je napis v nenavadnih pismenkah, ki jih do danes še niso razvozlali.

Desno od vrat je v steno vzidana plošča z vrezanim reliefom moža. Novejša strokovna literatura navaja, da gre za Janeza Krstnika.

Ostane nam še kapela sv. Martina

Tudi ta je pozidana na živi skali. Pred vhodom je odprta lopa, ki so jo dozidali v 16. stoletju. Ladja in prezbiterij sta poslikana, na kamniti menzi pa stoji oltar iz leta 1665 s kipom sv. Martina.

Bistrica ob Sotli je prijeten kraj s cerkvijo sv. Petra

Najbrž je cerkev tako imenitnega zavetnika dobila zaradi bližnjega gradu Kunšperk, kjer lahko danes vidite le še ruševine. Tudi Kramaričeva domačija je vredna ogleda. Iz Bistrice ob Sotli prek reke ni daleč na hrvaško stran do Kumrovca in Klanjca ali pa mimo Črešnjevca do Trebč. Tu si lahko ogledate Kolarjevo domačijo, kjer je živela Ana Kolar, najljubša teta nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Zelo blizu je tudi Javerškova domačija, kjer je bila doma Titova mama Marija. Več informacij na spletni strani www.td.bistricaobsotli.si.