Za nagrado bosta izgubila svoj avto

Sain bainu? Kako ste? Tako bodo čez dobrih 70 dni najverjetneje Mongolci spraševali 21-letno Katjo Kern iz Velesovega, študentko pedagoške fakultete, in 26-letnega Tržičana Mateja Megliča, organizatorja delovnih procesov v Iskratelu. Par iz Gorenjske se je namreč prijavil na dobrodelni avtomobilistični reli Go-Help, ki ga angleški organizator letos prireja že osmič. Sprejmejo do 100 ekip, večina jih bo iz Evrope, prijavljeni so tudi Američani in Kanadčani, a razpis še ni končan. Vozila na reliju ne smejo biti starejša kot devet let, najpomembneje pa je, da jih morajo posadke na cilju darovati mongolskim ustanovam, predvsem bolnišnicam in šolam. V ogromni državi brez razvitega cestnega omrežja so seveda najkoristnejši terenci. Glavnino avanturistov bo pot vodila iz Londona do 15.000 kilometrov oddaljenega Ulan Batorja, glavnega mesta Mongolije.

Pet morij, dve puščavi

»Že nekaj let sanjam o tem, da bi se pridružil tej svetovni pustolovščini. Ko sem se doma pogovarjal o tem, me je oče spomnil, da mi je še kot srednješolcu govoril o Ulan Batorju. Pogovarjala sva se, kam po šolanju, pa mi je dejal, da če me nikjer drugje ne bodo prepoznali in želeli mojih znanj, se bo to zagotovo zgodilo v Ulan Batorju. Verjetno sem ga takrat moral poiskati še v klasičnem atlasu sveta. Danes pa je do glavnega mesta še ne trimilijonske Mongolije, ki je 77-krat večja od Slovenije, le nekaj klikov na spletu. Kako preroški je bil takrat oče,« se spominja Matej Meglič, ki je tudi glasbenik, igra kontrabas, že pred leti pa ga je omrežila fotografija. Panorame predsednika tržiškega fotokluba so nekaj posebnega. Matej in njegova punca pa bosta s poti pripravila tudi film in fotografsko razstavo.

Njuna pot bo 2000 kilometrov krajša kot za večino udeležencev, saj ne bosta startala 10. julija iz Londona. »S Katjo bova vozila po cestah enajstih držav, premagala bova pet morij, dve puščavi in prevozila klance čez dve gorovji. Za uresničitev tega podviga sva ustanovila društvo Gremo v Mongolijo, spletno sva aktivna na povezavi www.gremovmongolijo.com. Zbirala bova prispevke posameznikov in podjetij za nakup rabljenega vozila. Odločava se, ali bova odpotovala tja za krmilom terenskega vozila nissan navara ali s fordovim terencem s pogonom na vsa štiri kolesa,« pravi Matej.

Donacija za spominek

V 45 dneh bosta v rezervoar predvidoma natočila 1500 litrov goriva, niti sanja pa se jima ne, koliko pnevmatik bosta morala zamenjati zaradi slabih cest na prostranih brezpotjih vzhodne Evrope in Azije. »Naredila bova poslovni načrt in po avanturi položila vse račune na mizo. Odločena sva, da lastne stroške krijeva sama. Vsem, ki nama bodo na tekoči račun društva nakazali donacije, bova namenila, odvisno od višine prispevka, kakšen spominek – od fotografij s poti do peska iz puščave Gobi. Izpeljali bomo nagradni crowdfunding oziroma tako imenovano nagradno množično financiranje, prek katerega nas lahko podpre vsakdo. Mogoče ima kdo kakšno stvar, ki je ne potrebuje, nama pa bo prišla še kako prav. Tudi za takšno pomoč se bova darovalcem zahvalila z razglednico, sliko in podobnim,« pristavi Matej, ki se je na službenih poteh v Rusiji dobro zmojstril v ruščini, zato bo to zagotovo jezik, v katerem se bo sporazumeval z domačini.

Popotnika načrtujeta, da bosta v prvih dveh dneh premagala 1500 kilometrov po cestah od Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije do Turčije. Pot bosta nadaljevala skozi Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Uzbekistan, Kirgizijo in Rusijo do Mongolije. Po približno mesecu in pol avanture naj bi njuno vozilo v Ulan Batorju dobilo novega, mongolskega lastnika. Člani odprav bodo po svojih močeh prispevali tudi denar za gradnjo šol v Mongoliji, kjer milijon ljudi živi v glavnem mestu, večina pa je še vedno nomadov.

»S poti bova sproti poročala, kaj se nama dogaja, in na blog pripenjala dokumentarne posnetke, kje sva in kaj zanimivega vidiva ter kaj bova doživljala na tem delu Svilne poti do Ulan Batorja. Motiv je dovolj velik, da bova zmogla,« sklene Matej. Mednarodna druščina dobrodelnih pustolovcev se bo v Evropo vrnila z letali. Mongolija, tako blizu in vendar nepredstavljivo daleč