Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu sta ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić in direktor omenjenega inštituta Bojan Cizej podpisala sporazum o gradnji novega Centra za raziskave v pridelavi in predelavi kmetijskih rastlin. Ta bo zrasel v prihodnjih treh letih, resorno ministrstvo pa zanj namenja 2,7 milijona evrov.
Novi center bo združeval tako bazične raziskave, tehnološke demonstracije kot tudi neposreden prenos znanja v agroživilsko prakso. Omogočal bo akreditirane storitve, razvoj trajnostnih rešitev za soočenje s podnebnimi spremembami ter aktivno vključevanje v evropske verige biogospodarstva. S sodobnimi laboratoriji in pilotnimi obrati bo novi center zapolnil ključne infrastrukturne vrzeli na področjih namakanja, škropilne tehnike, zelišč, konoplje in rastlinske biotehnologije. S tem bo skrbel tudi za dvig odpornosti kmetijske pridelave ter razvoj višje dodane vrednosti v verigi polje–izdelek.

Arhitekt Valter Ernst je zasnoval arhitekturno zasnovo novega centra. FOTO: Mojca Marot
V sklopu investicije je predvidena gradnja trietažnega objekta tik ob obstoječi stavbi inštituta, v katerem bo raziskovalna oprema, kar bo le še okrepilo razvojne možnosti tako inštituta kot drugih kmetijskih panog. Opremo za center, katerega gradnja se bo začela še letos in bo končana leta 2029, bo zagotovil inštitut. »V pritličju bodo prostori za diagnostiko, pedologijo, namakanje ter demonstracije škropilne tehnike in predelave zelišč, v prvem nadstropju agrokemijski in biotehnološki laboratoriji, v drugem pa večnamenska učilnica s približno 70 sedeži, prostor za senzorično ocenjevanje ter sejna soba. Center bo deloval kot nacionalno referenčno središče za raziskave, akreditirane analize in prenos tehnologij v agroživilstvu,« je dejal Cizej. Arhitekt Valter Ernst, avtor idejne zasnove centra, je razkril, da bo stavba zrasla na mestu, kjer je trenutno še rastlinjak, a da ne bo neposredno povezana z IHPS, ki je spomeniško zaščitena stavba.

Pogodbo za izgradnjo centra sta podpisala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić in direktor IHPS Bojan Cizej. FOTO: Mojca Marot
Ker gre obenem za območje žalskih Benetk, je arhitekt povedal, da so se še posebno posvetili protipoplavni zaščiti, zato bo pritličje ustrezno zaščiteno, meteorne vode pa speljane v ponikovalnice ali podzemne zadrževalnike, skladno s pogoji vodarskih soglasodajalcev. »Gre za simbol poguma, znanja in vizije, vrednot, ki jih Slovenija nujno potrebuje v času podnebnih sprememb, globalnih izzivov preskrbe s hrano ter naraščajočih zahtev po trajnostni pridelavi,« je ob podpisu dejala ministrica Čalušić. Ter dodala: »Naši hmeljarji potrebujejo zanesljive rešitve, novo znanje, odpornejše sorte, sodobno tehnologijo in jasne odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo vsak dan na svojih poljih in hmeljiščih.« Slovenski hmeljarji so že tradicionalno med najnaprednejšimi kmetovalci. K temu je odločilno prispeval tudi IHPS, ki je že 74 let osrednji znanstveni in strokovni steber slovenskega hmeljarstva. Pa še to: hmeljarji so tisti, ki že desetletja sami namenjajo del svojega zasluženega dohodka za raziskovalne naloge, kar jih dela edinstvene v slovenskem kmetijskem prostoru.