LJUBLJANA – Notranji ministrici
Katarini Kresal je očitno uspelo prepričati vse druge v manjšinski (?) vladi – ključno je bržda bilo, da ji je uspelo navdušiti premierja
Boruta Pahorja –, da bi s spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji »okrepili neodvisno operativno delovanje policije, povečali njeno avtonomnost ter natančneje definirali pristojnosti med MNZ in policijo«. Po domače povedano: ker policija sicer, kot pravi ministrica Kresalova, še vedno ostaja del javnega sektorja, vendar pa ima tudi nekatere specifike, se je vlada na njen predlog odločila, da bo »po 20 letih končno odpravila mačehovski odnos države do policije«. Policistom naj bi, skratka, država 2014. začela izplačevati dodatke (šele leta 2014; pa še takrat naj bi ti dodatki skupno znašali »komaj« 3,3 milijona evrov, skupaj z dodatnim nezgodnim zavarovanjem 3,5 milijona), ki menda tako ali tako ne rušijo razmerij znotraj sistema plač v javnem sektorju. Notranja ministrica trdi, da takšne dodatke že danes prejemajo vojaki, pazniki in cariniki: »Policisti, ki se lahko vsak dan znajdejo v smrtni nevarnosti in od katerih se pričakuje, da delajo noč in dan, po novem kvečjemu ne bodo več deprivilegirani.«
Temu je zaman poskušala ugovarjati ministrica za javno upravo v odstopu
Irma Pavlinič Krebs (Zares), ki sploh ne dvomi, da so takšni dodatki za policiste v nasprotju z veljavnim plačnim sistemom javnega sektorja. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so prepričani, da pomenijo bistven odklon od koncepta enotnega plačnega sistema, in opozarjajo, da vojaki, pazniki in cariniki ne prejemajo tako visokih dodatkov.
Dodatkomanijo smo že poznali
Zaradi uvajanja dodatkov za policiste v letu 2014 so se s posebno izjavo za javnost oglasili iz odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS. SDS namreč opozarja, da je najnovejša »dodatkomanija« le še en dokaz več, da zdajšnja vlada nima več nobenih principov niti konceptov: »Kakšna slepota lahko vodi vlado, da se je lotila urejanja dodatkov le za en segment uniformiranih javnih uslužbencev? Koncept, po katerem se dodatki za vse enotno določajo, je bil uveden kot posledica dejstva, da se je prejšnji plačni sistem, ki je veljal do leta 2002, razsul prav zaradi dodatkomanije.« Kakšna slepota lahko vodi vlado, da se je lotila ločenega urejanja dodatkov le za en segment uniformiranih javnih uslužbencev? Ministrica v odstopu Irma Pavlinič Krebs opozarja, da ni res, da tako visoke dodatke že danes prejemajo vojaki, pazniki in cariniki.