Za posojilo delodajalcu
 ob službo in ves denar

VELENJE – Anica Mrak je izkupiček od prodaje stanovanja že pred desetletjem za enajst mesecev posodila svojemu tedanjemu delodajalcu Viliju Hohnecu. Ne le da ji 30.274 evrov ni vrnil v dogovorjenem roku, še vedno ni prejela niti ficka, čeprav je poskusila že marsikaj, da bi prišla do svoje pravice, pred tremi leti potrjene tudi s pravnomočno in z izvršljivo sodbo okrožnega sodišča v Celju.

Obresti višje kot bančne

V znameniti ljubljanski odvetniški pisarni, na primer, so ji razložili: »Naša država žal dopušča delovanje takim goljufom. Da bi vam odvetniki lahko pomagali, bi morali spremeniti zakonodajo.«

Že med čakanjem na sodbo in še po njej je poiskala več izterjevalcev dolgov: »Odgovarjali so, da fizičnih oseb ne izterjujejo.«

Začelo se je jeseni 2000: »Prijavila sem se na oglas Hohnečeve nepremičninske agencije Azil, ki je imela sedež v Velenju na Prešernovi cesti 7 a, pisarno pa na tedanji avtobusni postaji. Sprejel me je pogodbeno kot posrednico pri prodaji nepremičnin in sprva je bilo vse v redu. Niti najmanj nisem posumila, da bi lahko šlo kaj narobe, ko sem denar od prodaje stanovanja, namesto da bi ga zaupala banki, posodila Hohnecu – ker je ponudil višje obresti kot banka. Denar sem mu v nemških markah izročila 1. junija 2001, on pa se je pisno zavezal, da mi bo vsoto, ki preračunana znaša 30.274 evrov, vrnil 1. maja 2002.«

Na silvestrovo še polno delala, potem pa ...

Že ob novem letu sta se Mrakova in Hohnec razšla po delovni plati: »Na silvestrovo sem še polno delala, 3. januarja 2002 pa me je brez vnaprejšnje odpovedi odpustil. Kot razlog je navedel upad prometa, v resnici je bilo v ozadju nekaj drugega.«

VEČ PREBERITE V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Je Anica dobila svoj denar?