Za RTV-položnico so mu rubili štemarico in svedre

HLEBCE – V začetku lanskega leta je Silvestra Hribarja, ko se je povsem po naključju zazrl v bančni izpisek, do kraja sesulo in razhudilo. »Ne da bi bil predhodno obveščen in ne da bi sploh kar koli vedel,« je razodeval, »so mi po sklepu sodišča odtrgali 236,23 evra (od tega 44,59 za sodne stroške, op. a.)!« In to v zimskem obdobju, ko je moral s skrajnimi močmi, pri 391 evrih borne penzije, poravnati tako račun za petsto evrov za kurilno olje kot za 168 evrov za stanovanjsko posojilo. »Nenadoma sem ostal brez ficka,« je potožil vdovec.

Še posebno je bil besen prav zaradi tega, ker je moral po presenetljivem sklepu o izvršbi plačati za nekaj, kar je, kot pravi, že davno plačal! Nad njegovim računom se je namreč znesel RTV-jevski oddelek za izterjave, ki je iz predala očitno vzel ta petnajst let stari primer I99/132 (v višini tedaj neporavnanih 14.244 tolarjev) ter zaprosil radovljiško okrajno sodišče, naj rubi Silvestra. Kar je tudi storilo. »RTV me je dvakrat zarubil za isto stvar!« se ne more pomiriti.

Hribarju, ki ga sicer RTV-jevski birokrati že vsa ta leta napačno obravnavajo z imenom Silvo, »tako me je namreč klical lokalni inkasant, ki je v osemdesetih pobiral naročnine«, se je v tistem odvrtela vsa saga z (ne)plačevanjem RTV-prispevka, zaradi česar ga je doletelo že vsaj pet rubežev in mu pobralo toliko živcev. »Veste, koliko noči zaradi tega nisem mogel spati, potem pa ti čez dolgih petnajst let, ko je bilo že vse plačano in poravnano, že spet trgajo z računa!« ne more verjeti Silvester, za RTV – Silvo.

Usodna strela

Vrhunski keramik si je leta 1979 kupil eno boljših televizij v tistem času – Nordmendejevo spectro. »Skoraj tri tisoč mark je bila,« se še dobro spominja. Vse do leta 1996 mu je odlično služila. Neko noč pa je udarila strela in v okolici Lesc uničila kar trideset televizorjev! Tudi njegovega. »Vozil sem jo naokrog, od Borovelj do Ljubljane, a je niso znali več popraviti …« Ker je bil naslednjih pet let brez televizorja, naj bi že takoj obvestil javno hišo RTV Slovenija, da je ta pokvarjen in da bi naročnino plačeval – le še za radio. Od neke referentke naj bi dobil ustni namig, da mu tega ni treba več. In tudi ni.

»A so me že kmalu rubili in z računa pobrali 28.000 tolarjev!« Tudi takrat, kot pravi, ni prejel nikakršnega obvestila. »Ob tem, da so mi še za 16 dni blokirali žiroračun, jaz pa sem imel obrt!« še danes ne more verjeti.

Leta 1998 je iz službe za RTV naročnino le prejel dopis, v katerem je na koncu pisalo: »Želimo Vas opozoriti, da prenehamo obračunavati naročnino s prvim naslednjim mesecem, ko je sprejemnik zapečaten ali ko nam pošljete potrdilo servisne delavnice RTV o tehnični dotrajanosti vašega sprejemnika.«

»Kar sem takoj tudi storil!« nam je zaupal Silvester.

Ob štemarico in svedre

Pa niti to ni pomagalo. Saj sta ga že naslednje leto, zaradi neporavnanih 32.000 tolarjev v zadevi I99/501, obiskala izvršitelja z Jesenic. »Moral bi priti sosed, a je raje poslal ta dva.« S katerima se je zjutraj še mirno usedel, se pogovoril, a sta bila fanta preodločna v svoji nameri, militantno sta pregledala stanovanje »in mi vzela skoraj novo električno Boschevo udarno kladivo, zraven pa še kovček z dragocenimi svedri«. Ki jih je tako nujno potreboval. Spomnil se je, da ga je štemarica stala 57.000 tolarjev in da je bilo v kovčku vsaj še za dodatnih 30.000 orodja. »Ne, vse sta pobasala...« In odšla.

Ko pa je že skoraj pozabil na svoje udarno kladivo ter na tegobe, RTV Slovenija pravi, da z neporavnanimi, Silvester pa, da s poravnanimi naročninami, ga je poleti 2005 kot strela z jasnega usekal nov dopis z RTV oddelka za izterjave. Milan Hočevar ga je opomnil na še sedem odprtih in neporavnanih izvršilnih zadev, med njimi je bila tudi tista I99/501, zaradi katere je bil pred šestimi leti, 1999 ob udarno kladivo in kovček z zanj tako dragocenimi svedri. »Da sem še vedno dolžan? Pa saj sem vam že dal udarno kladivo!« je rohnel.

Cmok v grlu

Nakar je minilo še desetletje, ko ga je zadeva I99/132, ki je bila po Silvestrovem mnenju že zdavnaj ad acta in poravnana, tako razjezila, tako prizadela. Ko je taisti Hočevar obvestil pristojno okrajno sodišče, to pa mu je lani dodobra oklestilo penzijo.

»Sem ujetnik dolgov, ki so bili že zdavnaj plačani, in izvršb, ki so že bile ustavljene!« je dejal Silvester ter zrl v televizijo, ki mu jo je kupila hči, odtlej spet tudi normalno in vestno plačuje RTV-naročnino. Le tistih pet let je ni, ko tudi ni imel – tega okna v svet.

Na programu je bil ravno posnetek Prave ideje z voditeljico Edito Cetinski Malnar. »Prav s cmokom gledam programe naše nacionalke!« je izrekel. »Ravno zadnjič mi je na uho prišlo, da bodo prenovili sceno za osrednji Dnevnik, in sem si mislil, že, že, toda na moj račun!«

Silvester Hribar je namreč vesten in načelen Gorenjec. Poštenjakar. Vse, kar si je ustvaril, si je ustvaril s trdim in še kako marljivim delom. Zato ne dovoli, da bi ga kdo vlekel za nos. In ga imel za neplačnika.

Zadnjič, denimo, je v Studiu ob 17. Sandra Bašić Hrvatin posvarila direktorja javne radiotelevizije Marka Fillija z naslednjimi besedami: »Bojim se, da ni daleč dan, ko se bo začela kampanja, v kateri bodo ljudje začeli zavračati plačilo RTV-prispevka!« V mislih je imela državljansko nepokorščino, ki naj bi jo prav Silvester Hribar, tako RTV Slovenija, izvajal že pred petnajstimi leti.

Motila ga je programska vsebina

RTV Slovenija odgovarja: »Gospod Silvester Hribar je TV-sprejemnik na tedaj predpisani način ustrezno odjavil šele aprila 1999. Iz arhivske korespondence izhaja, da se je na RTV Slovenija večkrat obrnil in želel prekiniti plačevanje RTV-naročnine, vendar iz razloga, da se ne strinja s programsko vsebino, in ne ker TV-sprejemnika nima. Kljub obrazložitvi RTV Slovenija, kaj mora storiti, da sprejemnik odjavi, tega ni storil do aprila 1999. Hribar je RTV-naročnino neredno plačeval, vloženih je bilo osem izvršb na sodišče, za nekatere je bil voden pravdni postopek.«

O spornih izvršbah

Z RTV Slovenija smo o obeh izvršbah, za kateri Hribar pravi, da sta sporni, prejeli naslednji odgovor: »Izvršba št. I99/132 je nastala na podlagi pravnomočne sodbe št. P214/97, ki jo je stranka v pravdnem postopku izgubila in se je nanašala na originalno izvršbo št. I97/301 (za obdobje od septembra 1996 do februarja 1997). Ta izvršba (I99/132) je bila poravnana dne 12. 2. 2014 v višini 191,64 evra, sklep o ustavitvi smo s sodišča prejeli dne 20. 2. 2014. Za izvršbo št. I99/501 pa RTV Slovenija ni prejela nobenega plačila. Zadeva je zdaj zastarana in tako zaključena brez poplačila.«