Za Ruse smo dobri 
le kot šibka tarča?

LJUBLJANA, MOSKVA – Parlamentarni odbor za obrambo je za zaprtimi vrati (na zaprti seji) nadaljeval obravnavo točke dnevnega reda z naslovom Slovenija kot tarča ruskega hibridnega vojskovanja. S tem je sicer zgolj nadaljeval sejo, ki jo je začel že letos spomladi in na kateri so njegovi člani (soglasno) sprejeli sklep, s katerim so slovensko vlado pozvali, naj zanje čim prej pripravi poročilo (oceno) o ogroženosti Republike Slovenije zaradi konvencionalnih oziroma tudi nekonvencionalnih napadov. No, ministrstvo za obrambo oziroma vlada sta to oceno medtem že pripravila (šele do 4. novembra jima ga je uspelo pripraviti s pomočjo Slovenske vojske in pristojnih služb), tako da so se članice in člani odbora za obrambo končno le lahko seznanili z različnimi hibridnimi vojaškimi grožnjami, s katerimi se je prisiljena v zadnjem obdobju soočati naša državica.

Poročilo je zaupno

»Opazno je predvsem naraščanje hibridnega vojskovanja in z njim povezanih groženj iz Rusije, ki so se povečali zlasti po tem, ko si je Rusija, kot je znano, prisvojila Krim in zahodni del ukrajinskega ozemlja. Slovenija je za zdaj tarča predvsem na področju kibernetike, propagande in (agresivnih) ekonomskih dejavnosti. Ni pa Slovenija za zdaj tarča celovitega ruskega hibridnega vojskovanja, marveč je zaznati samo njegove posamezne elemente,« je po koncu seje pojasnil predsednik odbora za obrambo, poslanec SDS Žan Mahnič. Več, jasno, ni ne mogel ne smel razkriti, saj je odbor, kot rečeno, zaupno vladno poročilo z razlogom obravnaval na zaprti seji. Je pa kljub temu še pomenljivo omenil, da je po njegovem mnenju med vsemi sklepi, ki jih je odbor sprejel zaradi ogroženosti naše države (ogroženosti, ki je pač posledica nekaterih elementov hibridnega vojskovanja, ki ga proti nam uprizarja Rusija), najbrž najpomembnejši tisti, s katerim odbor za obrambo vladi predlaga, naj ne zgolj spremlja, ampak naj se z ustreznimi obrambnimi ukrepi tudi sprotno in čim bolj učinkovito odziva na hibridne grožnje zoper Republiko Slovenijo ter o ukrepanju potem obvešča odbor. Jasno, ne glede na to, ali so (bodo) grožnje iz Rusije ali od drugod.

Posebej za Slovenske novice je še dodal: »Treba pa je vsekakor upoštevati, da sta EU in Nato močna le toliko, kolikor je močna njuna najšibkejša članica. Rusija je očitno to opazila in upoštevala ter si je tudi zato prav Slovenijo izbrala za eno izmed tarč nekaterih oblik svojega hibridnega oziroma kibernetskega vojskovanja.«

Možnost klasičnega vojaškega konflikta

Odbor za obrambo je glede na to, da naš obrambno-varnostni sistem očitno zaznava tveganje zaradi groženj za nacionalno varnost, ki bi lahko že v bližnji prihodnosti »zelo negativno vplivale na varnost Republike Slovenije kot samostojne države v sklopu Evropske unije«, poleg omenjenega sprejel še več drugih sklepov. Vlado je, na primer, pozval, naj upošteva ocene in priporočila ministrstva za obrambo glede prihodnjih varnostnih izzivov, ki so predvsem posledica ilegalnih (nezakonitih) migracij, vseh migracij prebivalstva z območij v Siriji, Iraku in Libiji ter z območij, denimo Afrike, kjer se dogajajo velike naravne nesreče, kakršne so dolgotrajne suše. Vladi je prav tako predlagal, naj upošteva, da bodo v prihodnosti na območju EU vse bolj (še bolj) prisotne različne oblike terorizma, kibernetskih groženj, agresivnega ravnanja tujih obveščevalnih služb, nezakonitih migracij ter da bo obstajala celo možnost klasičnih vojaških konfliktov.

Na podlagi poročanja predstavnikov ministrstva za obrambo, Slovenske vojske in nekaterih služb ter izkušenj nekaterih drugih evropskih držav člani parlamentarnega odbora prav tako ugotavljajo, da se žal v razmeroma kratkem času razmere lahko spremenijo (poslabšajo) in Slovenija postane še precej bolj ogrožena, kot je danes. Zato vladi priporočajo, naj s pristojnimi ustanovami še naprej pozorno spremlja oborožene konflikte in politične krize v Severni Afriki, na Bližnjem vzhodu ter v Vzhodni in Južni Evropi, ki lahko na mah izzovejo dodatno destabilizacijo varnostnih razmer. Zaradi tega vladi predlagajo vzpostavitev sodobnega in učinkovite(jše)ga obrambnega sistema, ki bo zanesljivo zagotavljal varnost slovenski državi in njenim prebivalcem.