Za to slovensko mlekarno dela 12 tisoč krav

Mlekarna Celeia v Arji vasi je v prvih šestih mesecih letošnjega leta od 614 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije odkupila 36 milijonov litrov mleka, kar je sedem odstotkov več kot lani, s čimer so ustvarili 37,5 milijona evrov prihodkov. Glavnino, 79 odstotkov, so ustvarili na domačem trgu, dobrih 21 odstotkov pa na tujih, od tega največ na Balkanu (Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Črni gori) in v Italiji.

»V trgovini na drobno imamo skoraj 900 kupcev oziroma poslovnih partnerjev,« je dejal vodja prodaje v mlekarni Celeia Damjan Oblak. »Donos na prihodke je v prvem polletju znašal 1,9 odstotka, kar v splošnem pomeni, da nam ostaja dovolj sredstev tudi za razvoj,« je dodal direktor Mlekarne Celeia Vinko But.

Vodja prodaje Damjan Oblak in direktor Mlekarne Celeia Vinko But FOTO: Mojca Marot

Še pomembneje pa je, kot pravi, da so eno redkih preostalih prehranskih podjetij pri nas, ki še ostajajo v slovenski lasti. K temu pripomore tudi 15 kmetijskih zadrug, ki ohranjajo visok, 99,6-odstotni delež v podjetju. »Kmetijske zadruge želijo dolgoročno ostati lastnice, mi pa smo veseli, da okoli 12.000 krav dela in živi za mlekarno,« je povedal But.

Višje odkupne cene

Več kot dva milijona evrov so letos v mlekarni investirali v posodobitev opreme ter avtomatizacijo polnilnih linij, prenovo infrastrukture in nove skladiščne prostore. »Naš cilj je, da bi v tehnološko opremo investirali tri milijone evrov na leto,« je dejal But in dodal, da se ravno pripravljajo na razpis kmetijskega ministrstva za sofinanciranje naložbe v fermentacijo in posodobitev parnih kotlov ter avtomatizacijo linij, to pa zato, da bi bilo ročnega dela čim manj.

Mlekarna, ki ostaja v lasti zadrug, nima težav s pomanjkanjem delovne sile. FOTO: Mlekarna Celeia

Trenutno je v mlekarni zaposlenih 225 ljudi, s pomanjkanjem delovne sile pa se ne srečujejo. Še več, zdaj nekateri celo sami najdejo pot do njih, tudi prošenj za zaposlitev, ki jih prejmejo, ni malo.

Vseskozi se trudijo za dobrobit živali in kmetom pomagajo pri posodobitvi hlevov. »Lani smo nekaj kmetijam sofinancirali nakup prezračevalnih naprav v hlevih, nekaterim pa nakup ležalnih oblog,« je povedal But, ki ne skriva, da je energetska pocovidna kriza tudi pri njih pustila sledi, a je vseeno zadovoljen, da za zdaj tveganja obvladujejo z dolgoletnimi zakupi elektrike. Zelo so zadovoljni tudi, da so z Javnim komunalnim podjetjem Žalec naposled le podpisali pogodbo za čiščenje odpadnih voda.

Dobili so že več nagrad za svoje sire. FOTO: Mlekarna Celeia

»Čiščenje se je v zadnjega pol leta bistveno izboljšalo, manj je negativnih vplivov na okolje, stroški čiščenja pa so nižji,« je povedal prvi mož mlekarne, ki od kmetov odkupuje mleko po ceni, krepko višji od 50 centov. »Odkupna cena je narasla in pričakujem, da bo na tako visoki ravni ostala vse do konca leta. Delno je to tudi posledica pomanjkanja mleka v Evropski uniji, še zlasti v Romuniji, pa tudi v Italiji in na Hrvaškem, ki je komaj 50-odstotno samopreskrbna,« je dejal But. Zagotavlja, da bo mlekarna ostala v domačih rokah, da bo mleko še naprej prihajalo z naših kmetij.

Medalje in jogurti

Polovico odkupljenega mleka predelajo v sire, ki prinašajo večji del prihodkov od prodaje. Njihov najbolj prodajan izdelek ostaja LCA jogurt, sicer pa prodajo dve tretjini izdelkov lastne blagovne znamke, približno tretjino pa jih izdelajo za trgovske znamke. Zelo so ponosni tudi, da so na letošnjem sejmu Agra, kamor so poslali na ocenjevanje pet izdelkov, za vse prejeli medaljo.

Nekoč se je mleko tovorilo še s kanglami. FOTO: Mlekarna Celeia

»Takšni dosežki nam dajejo zagon, da razvijamo izdelke, s katerimi zadovoljujemo pričakovanja naših kupcev po okusnih, inovativnih in odličnih mlečnih izdelkih,« poudarja vodja razvoja in tehnologije Aleksandra Zajc.