Delate v javnem sektorju? Potem je za vas res dober petek! To je razlog

Večina v javnem sektorju bo danes oz. v prihodnjem tednu s plačami za junij deležna tretjega dviga plač v okviru plačne reforme. Izjema so tisti, ki so končne plače dosegli že s prvima dvema dvigoma v lanskem letu. Po ocenah ob začetku izvajanja reforme je takšnih 13 odstotkov zaposlenih.

V okviru plačne reforme, ki so jo začeli uveljavljati v začetku lanskega leta, so predvideli postopen dvig plač, v skupno šestih obrokih. Ker pa v okviru reforme osnovnih plač ne dvigujejo vsem enako, je tudi število plačnih dvigov javnih uslužbencev različno.

Ob prehodu v nov plačni sistem so ocenjevali, da bo končno povišanje že s prvima dvema dvigoma doseglo 13 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Za ostale zakon določa, da bodo dobili preostanek povišanja v celoti, če ta ne presega 70 evrov. Če je višji, se jim bodo plače zvišale za 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 70 evrov.

Dvig mase plač ne le zaradi plačnih dvigov

Po podatkih, ki so jih konec maja STA posredovali s tedanjega ministrstva za javno upravo, so se sredstva za plače v letu 2025 v primerjavi z letom poprej povišala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov in so skupaj znašala 6,6 milijarde evrov. A so ob tem pojasnili, da povečanje sredstev za plače ni posledica le plačnih dvigov.

Prvi letošnji dvig plač je tu, razveselilo se ga bo okoli 195.000 Slovencev

Med drugim je finančne posledice prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim. Še trije plačni dvigi so v okviru plačne reforme predvideni z decembrom letos, julijem prihodnje leto in januarjem 2028. V sindikatih javnega sektorja pričakujejo, da bo reforma izvedena v celoti.

Finančni minister zagotovil, da zamrznitev plač ni predvidena

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so na vprašanje o načrtih glede realizacije reforme za STA pojasnili zgolj, da si bodo prizadevali uresničiti cilje iz koalicijske pogodbe. Finančni minister Andrej Šircelj pa je ta teden v Odmevih na Televiziji Slovenija na vprašanje o plačah nekaterih skupin, učiteljev in poslancev, zatrdil, da njihova zamrznitev ni predvidena. Njegov kolega minister za notranje zadeve Franci Matoz je sicer pred dobrim mesecem, ko se je pred pristojnim parlamentarnim odborom predstavil še kot ministrski kandidat, ocenil, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene ter da je treba reformo dokončati s »krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost«.