Za vsakim laježem je bilo upanje, da je pod ruševinami še življenje (FOTO)

Ob svetovnem dnevu psov se običajno spomnimo na naše domače štirinožne prijatelje, na njihovo zvestobo in brezpogojno ljubezen. Toda med njimi so tudi psi, ki imajo prav posebno poslanstvo. To so reševalni psi, ki skupaj s svojimi vodniki vadijo za trenutke, ko človek potrebuje pomoč bolj kot kadar koli prej. Ko se zgodi katastrofa, ko se porušijo stavbe in ko pod tonami betona ostanejo ljudje, lahko njihov neverjetni voh rešuje življenja. Ena najbolj pretresljivih zgodb slovenskih reševalnih psov se je odvijala februarja 2023, ko so po uničujočem potresu v Turčijo odšli pomagat tudi slovenski vodniki s svojimi štirinožnimi pomočniki.

6. februarja 2023 je jug Turčije in del Sirije prizadel katastrofalen potres z magnitudo 7,8, sledil pa mu je še en silovit potres. V nekaj trenutkih so se domovi spremenili v ruševine, ulice so bile zasute, pod porušenimi stavbami pa so ostali ujeti ljudje. Turčija je zaprosila za mednarodno pomoč, Slovenija pa se je odzvala. Že 7. februarja je iz Slovenije proti Turčiji odšla enota začasnega sestava Civilne zaščite, v kateri je bilo sedem vodnikov reševalnih psov s svojimi psi ter štirje spremljevalci. Pot jih je vodila prek Zagreba in Istanbula do Adane, od tam pa so nadaljevali proti provinci Hatay in mestu Antakya, kjer so 8. februarja začeli delo. Njihova naloga je bila jasna, vendar vse prej kot lahka – poiskati ljudi, ki so morda še vedno živi pod ruševinami.

Antakya je bila po katastrofi skoraj neprepoznavna. Tam, kjer so še pred nekaj urami stali domovi in večnadstropne stavbe, so bile zdaj ogromne gmote betona, železja in prahu. Reševalci so morali delati hitro, a hkrati previdno, saj je bil teren nevaren in nestabilen. Prav v takšnih razmerah so prišli do izraza psi. Človek lahko išče z očmi, posluša in odstranjuje ruševine, pes pa lahko zazna nekaj, česar človek ne more – vonj človeka, ki je ostal ujet pod betonom.

Sedem psov, sedem vodnikov in eno samo upanje

Slovenski reševalni pari, ki so se podali med ruševine. FOTO: Črt Piksi 

Slovenski reševalni pari so se podali med ruševine z enim samim ciljem – najti preživele. Slovenski vodniki so morali biti pri svojem delu izjemno zbrani, saj je bilo od njihovega razumevanja pasjih signalov odvisno, ali bodo reševalci pravočasno začeli odstranjevati ruševine. Slovenska Kinološka zveza navaja, da so psi v ruševinah z laježem ali kopanjem nakazali mesta, kjer so zaznali vonj preživelih, vodniki pa so lokacije predali lokalnim reševalcem, ki so začeli izkopavanje.

Med slovenskimi reševalnimi pari sta bila tudi Tomaž Dražumerič z belgijskim ovčarjem Gringom in Uroš Sečkar s parson russell terierjem Caponejem. Oba reševalna para sta imela opravljen mednarodni preizkus organizacije IRO za iskanje v ruševinah. V ekipi je bil tudi Jaka Zamernik, vodnik in inštruktor za delo reševalnih psov, ki je sodeloval kot logist. Ostali vodniki reševalnih psov v ekipi so bili Robert Anžič, Matjaž Bolka, Borut Modic, Roman Starman in Andrej Žunič, člani Zveze vodnikov reševalnih psov. Za vsemi njimi so bila leta usposabljanja in številne ure treninga. Reševalni pes se namreč ne nauči iskati človeka čez noč. Po besedah Jake Zamernika šolanje reševalnega psa traja vse njegovo življenje, treningi pa vključujejo poslušnost, premagovanje ovir ter iskanje v naravi in na ruševinah. Reševalni pari morajo opraviti zahtevne preizkuse, preden so lahko pripravljeni za sodelovanje v tovrstnih akcijah.

Delo slovenskih psov je bilo izjemno naporno in nevarno. Ruševine niso bile samo kupi betona, temveč so bili med njimi ostri kovinski deli, razbito steklo, kabli, viseči predmeti in nestabilni deli porušenih stavb. Med akcijo se je poškodovalo pet od sedmih slovenskih reševalnih psov, večinoma zaradi ureznin po tačkah. Psi so takoj dobili strokovno pomoč, saj je bil eden izmed vodnikov tudi veterinar.

Svetovni dan psov je tudi dan za hvala

Njihov nos išče tam, kjer človek ne vidi ničesar. FOTO: Uroš Hočevar/Delo 

Ob svetovnem dnevu psov se bomo mnogi spomnili svojih štirinožnih prijateljev, tistih, ki nas pričakajo pri vratih, nam sledijo na sprehodu, nas spravijo v smeh in nam stojijo ob strani, ko jih potrebujemo. Toda med njimi so tudi takšni, katerih življenje je namenjeno nečemu veliko večjemu. Ko se zgodi katastrofa, ko se zrušijo stavbe in ko človek ne ve več, kje iskati, pridejo na pomoč slovenski reševalni psi. Njihov nos išče tam, kjer človek ne vidi ničesar.