Za zdrav slovenski gozd: odprli Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so odprli nov Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. »Raziskovali bomo pridobivanje, dodelavo, shranjevanje in kalitev semena izbranih drevesnih vrst, najprej sestojnih ter tudi tistih, ki so potencialno primerne za prihodnje razmere v okolju. Raziskovali bomo tudi njihovo genetsko pestrost glede na čas in postopke pridobivanja semena. Postopno bomo vzpostavili in dopolnili semensko banko kot del slovenske gozdne genske banke. V centru za drevesničarstvo, mikorizo in mikrobiom tal pa bomo razvijali napredne sisteme vzgoje in inokulacije sadik z mikroorganizmi, ki bodo slednjič prispevali k uspešnejšemu preživetju sadik po sadnji v gozdovih,« je ob odprtju poudarila znanstvena svetnica na Gozdarskem inštitutu Slovenije Hojka Kraigher. Vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko je ponosna, da imajo odslej najsodobnejšo opremo za razvoj semenarstva, drevesničarstva in diagnostiko zdravja gozdov.

Vrednost investicije je bila 8,65 milijona evrov, financirali so jo iz Načrta za okrevanje in odpornost EU, Podnebnega sklada ter sredstev države. V centru bosta delovala tudi Oddelek za varstvo gozdov ter Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko, zaposlenih bo od 30 do 35 raziskovalcev. Večina simulacij kaže, da bo v gozdovih v prihodnje manj smreke. Večji pomen bodo dobivali bori, hrasti in nekatere vrste plemenitih listavcev. Pri bukvah želijo ohraniti približno enak delež.

Hojka Kraigher, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko, se veseli dela v novem centru.

V zadnjih treh desetletjih je obnova gozdov večinoma temeljila zgolj na naravni obnovi, ki pa ne omogoča aktivnega usmerjanja razvoja gozdov. Z novim centrom bodo omogočili pridobivanje kakovostnega semenskega materiala ter vzgojo rastiščem prilagojenih sadik, kar bo izboljšalo obnovo gozdov ter povečalo uspešnost preživetja po sajenju.

Investicije v sodobno raziskovalno opremo

»Sestojne gozdne drevesne vrste obrodijo samo vsakih 5–15 let. Vzgoja sadilnega materiala traja še nadaljnja 3–4 leta. Zato predstavlja posebno težavo prav preživetje sadik ob sadnji v gozdu. Prvi razvojni projekti bodo zato usmerjeni v razvoj postopkov za pridobivanje, shranjevanje in kalitev semena sestojnih drevesnih vrst,« je še povedala Kraigherjeva in sporočila, da bo center sodeloval z Zavodom za gozdove Slovenije in družbo Slovenski državni gozdovi, predvsem pa z vsemi slovenskimi drevesničarji, Omoriko z Mute, Drevesnico Štivan iz Matenje vasi, vsemi malimi drevesničarji iz Prekmurja in s semenarskim podjetjem G2J. Pri sodelovanju s tujimi partnerji bo v ospredju testiranje drevesnih vrst iz jugovzhodne Evrope, kjer so razmere v bistvu že podobne tistim, ki jih v Sloveniji pričakujejo v prihodnjih desetletjih.

Dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, je napovedala, da nameravajo v prihodnjih letih investirati še do tri milijone evrov v sodobno raziskovalno opremo.