Za zdravje lubje mladih vej, cvetovi in plodovi

Kot njegova domovina se navajajo gorati predeli Grčije, nekateri trdijo, da je doma iz Male Azije, so pa tudi takšni, ki prisegajo, da je njegova domovina Indija. Vsekakor je to mogočno in košato drevo doma na jugu. Njegov pohod po Evropi pa se je začel že davnega leta 1575, ko so ga začeli saditi na Dunaju kot parkovno drevo. Kot takšno ga še vedno poznamo, saj je zelo primerno za drevorede, dočaka pa tudi več kakor 200 let. Nekaj jih je pobegnilo iz urejenih parkov v naravo in po vseh letih lahko na robovih gozdov odkrijemo tudi takšna drevesa, ki jih ni zasadil človek. Nobena idila pa ni večna in tako se je zgodilo tudi s tem lepim in nezahtevnim drevesom, ki je še pred nekaj leti zagotavljalo debelo senco v poletni vročini.

Škodljivi zavrtač

Pred malo več kakor 20 leti se je pojavila nadloga, ki ji je ime kostanjev zavrtač. Ena izmed domnev celo pravi, da je ušel iz znanstvenih laboratorijev. Živalca, ki ima krilca, se hrani s sokom kostanjevih listov. V minulih letih se je zavrtač uspešno razširil po vseh kostanjevih drevoredih Evrope in tako listi že julija začnejo rjaveti, na vejah je vedno manj plodov, drevesa pa tiho in neopazno umirajo. Še malo in se bomo za stoletne sence lahko obrisali pod nosom. Obstaja celo cepivo proti nadlogi, a je strošek 80 evrov za eno drevo previsok, da bi se mestnim oblastem izplačalo cepljenje.

Podiranje in pospravljanje stoletnih dreves in zasajevanje novih (ki so že vnaprej zapisana propadu) se zdi občinskim možem in ženam cenejše. To so bile besede o njegovi preteklosti in morda tudi prihodnosti.

Zdravljenje s kostanjevimi plodovi

Za zdravljenje pa pri divjem kostanju nabiramo lubje z mladih vej, cvetove in plodove, ki se kotalikajo pod našimi nogami. Iz cvetov in lubja si pripravimo čaj ali pa kar kopeli in si zdravimo revmatične in protinske težave. Eskulin, ki je zelo pomembna sestavina poleg čreslovine in ga je v lubju precej, ima to lastnost, da vpija ultravijolične žarke, zato je dobrodošli dodatek kremam za sončenje. Ista snov je tudi zdravilo proti malariji, bolečim živcem in poškodovani koži.

V lekarnah je na voljo nekaj preparatov, ki so izdelani iz plodov in zelo koristijo predvsem pri poškodbah žil. Med poškodovanimi žilami pa najbolj dobesedno izstopajo krčne in t. i. zlata žila ali hemoroidi. Baje se zlata žila imenuje tako, kot se, predvsem zato, ker je bolnik zapravil precej denarja za njeno zdravljenje. Suhi in v prah zdrobljeni plodovi, ki jih vzamemo trikrat na dan za noževo konico, nadomestijo pitje čaja in prav tako pomagajo pri omenjenih žilah, zdravijo tudi črevesna vnetja in notranje krvavitve, driske in dobro vplivajo na dihalne poti.

Proti revmatizmu

Sveže plodove razrežemo in prekuhamo in nato med mešanjem temeljito spenimo, da dobimo dodatek kopeli, ki zdravi revmatizem. Iz cvetov si pripravimo tinkturo, in to tako, da jih namočimo v žganje. Izvleček pijemo po kapljicah, dvakrat na dan 10 kapljic, in tako zdravimo želodčne krče, če jih pa vtiramo v kožo, zdravijo revmo.

Pri zdravljenju krčnih žil si kremo nanesemo na prizadete predele in jo rahlo vtremo, pomembno je, da to počnemo brez masiranja, ki ni primerno za take noge. Noge potem povijemo s primernimi obvezami.

Privabimo lahko tudi denar

Lekarno z dreves divjega kostanja, ki ga krasijo veliki sedempernati listi, lepi cvetovi in plodovi, nam ogroža zavrtač.

Moč divjega kostanja se kaže tudi v vražah, ki so mu pripisane. Zadostuje že, če s seboj nosimo kakšen plod, in tako bomo odvrnili od sebe mrzlico, revmo, bolečine v hrbtu. Če pa plod zavijemo v bankovec in to nosimo s seboj v čarovni vrečici, si bomo privabili denar.