Začel se je predvolilni boj: na prvem soočenju šest predsednikov strank, dve mizi sta ostali prazni

Danes se je tudi uradno začela predvolilna kampanja in naslednji mesec do parlamentarnih volitev se bodo vrstila soočenja političnih strank oziroma njenih predsednikov in vidnejših članov. In prvič so se iz oči v oči soočili na nacionalni televiziji, kamor so bili vabljeni predsedniki vseh parlamentarnih strank. Največja opozicijska stranka SDS in NSi sta sicer še pred začetkom napovedali, da se soočenj na nacionalni televiziji ne bosta udeleževali. Če to po mnenju politologa Marka Hočevarja morda ne bi imelo bistvenega vpliva na volilno udeležbo podpornikov SDS, pa bi bilo lahko strel v koleno stranke NSi, je dejal. Janez Janša in Jernej Vrtovec, predsednika SDS in NSi, se na mnenje Hočevarja nista ozirala in obljubo, da ju na soočenje na nacionalno televizijo ne bo, tudi držala.  

S kom bi sodelovali?

Prvega soočenja pred volitvami 22. marca so se medtem udeležili predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, prvi mož stranke SD Matjaž Han, koordinator Levice Luka Mesec, predsednik stranke Demokrati Anžeta Logarja Anže Logar, Vladimir Prebilič, ki je na čelu Preroda, in Miha Kordiš, ki je po tem, ko je zapustil Levico, ustanovil stranko Mi, socialisti. In s kom bi kdo po volitvah sodeloval, oziroma koga bi povabil k sestavi vlade? Logar ni jasno odgovoril na vprašanje, ali bi po volitvah sodeloval z Golobom ali z Janšo. »Nobene vlade ne bomo omogočili niti onemogočili,« je dejal. Bolj jasen je bil Prebilič, ki je ponovil, da z Janšo ne bi sodeloval: »Janša, kot mandatar je zame nesprejemljiv.«. Predsednik Socialnih demokratov si sicer želi, da stanje ostane, kakršno je zdaj, vsaj kar se sestave vlade tiče: »Trudili se bomo, da bomo lahko sestavili levosredinsko vlado še naprej.« Kordiš se je pripravljen pogovarjati z Levico in drugimi strankami leve sredine, enako Mesec. Golob ne izključuje sodelovanja z nikomer, »razen s SDS in Janezom Janšo«, je odgovoril na vprašanje, ali bi k sodelovanju pri sestavi vlade v primeru zmage povabil tudi stranko Resnica.  

K zdravniku z zdravstveno, ne bančno kartico

Han je spregovoril tudi o dosežkih aktualne vlade na področju zdravstva, kar je bil eden glavnih projektov, ki si jo je Golobova vlada zadala ob nastopu mandata: »Razmejili smo javno in zasebno, spoznali, kaj je treba storiti. Ključno je, da na primarnem zdravstvu naredimo korak naprej in okrepimo družinske zdravnike. Že zdaj smo v zdravstvo investirali toliko, kot nobena vlada doslej.« Kordiš sicer ni pretirano navdušen nad dosežki, še posebej ga, kot tudi druge, skrbijo čakalne vrste, obenem meni, da aktualna vlada ni storila dovolj, da bi ločila zasebno in javno zdravstvo ter slednjega naredila bolj dostopnega vsem. »Zakaj se čakalne vrste podaljšujejo? To se ne dogaja samo od sebe, naše zdravstvo se privatizira in zasebniki, dvoživke umetno ustvarjajo čakalne vrste, da se bolniki obrnejo k zasebnikom,« je dejal Kordiš, a se z njim ni povsem strinjal Mesec: »Začeli smo ločevati javno od zasebnega zdravstva in naredili prve korake, kjer bi do zdravnika namesto z zdravstveno dostopali z bančno kartico. Zakaj so se podaljšale čakalne vrste, vem za ortopedijo - ker ortopedi zasebniki in koncesionarji iz protesta, ker se ne strinjajo z našimi ukrepi, zdaj pred volitvami namerno ustvarjajo čakalne vrste.«

Je Šutarjev zakon začetek policijske države?

Dotaknili so se tudi Šutarjevega zakona, ki ga je sprejela aktualna vlada in s katerim je Golob izredno zadovoljen. »Tragični dogodek je spremenil pogled Slovenk in Slovencev na vse skupaj, vsi si želimo živeti v varni državi in šele zdaj ni več na žrtvi, da dokazuje, da je bila napadena, s tem smo zaščitili žrtev, tudi kriminala je manj na varnostno tveganih območjih, konkretno jugovzhodni Sloveniji. Glede zasegov socialnih pomoči, pa menim, da nekdo, ki prejema socialno pomoč, se mora še bolj držati pravil. Da nekdo prejema socialno pomoč, ni izgovor, da lahko ponavlja prekrške. Sam z veseljem dam davke za pomoč tistim, ki jo potrebujejo, a ne morejo misliti, da so zaradi tega nedotakljivi,« je dejal premier. Manj zadovoljen je s Šutarjevim zakonom Logar, oziroma se mu ne zdi, da namen zakona ni takšen, kot želi to predstaviti vlada: »Ta zakon je figov list za vlado, da bi bilo videti, da so nekaj naredili, ker prej tri leta ni ukrepala, kljub temu da je lokalna skupnost opozarjala na težave.« »Jaz sem že pred leti jasno povedal, da so stvari zelo narobe. Stvar, ki se je zgodila, bi bila lahko preprečena, pa ni bila, na to smo župani opozarjali že dolgo,« pa je dejal Prebilič, ki je bil nekoč župan Kočevja, ene od občin, kjer so imeli že dolgo težave z nasilništvom. Ni pa pristaš Šutarjevega zakona Kordiš, nasprotno. »Z vsemi štirimi smo temu zakonu nasprotovali, ker je to začetek policijske države pri nas. Zdaj so legalizirali tisto, proti čemur smo med prejšnjo vlado kolesarili in protestirali,« je bil oster.

Toliko premoženja imajo predsedniki strank 

Kaj pa premoženje? Slovence namreč običajno zelo zanima, koliko imajo pod palcem naši politiki. Udeleženci soočenja niso imeli težav povedati, kakšno je njihovo premoženje, in tako smo izvedeli, da ima Golob »kar nekaj prihrankov«, med razvezo od prve žene pa je dobil tudi lastništvo nad podjetjem. Logar ima, kot je dejal, nekaj delnic, je lastnik četrtine hiše, prihranjenih pa ima tudi »nekaj tisoč evrov«. Han je medtem skupaj z ženo lastnik ene nepremičnine v Sloveniji in druge v Novalji na Hrvaškem, prihranjenih pa ime še 180.000 evrov. Mesec prihrankov nima, je pa lastnik 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja, za katerega plačuje kredit, je dejal. Kordiš je lastnik njive, ki jo je dal v uporabo ljudem, nedavno pa je kupil še avto. Prebilič je medtem lastnik tretjine družinske hiše in stanovanja v Ljubljani, kjer trenutno živi njegova hči, ki v prestolnici študira.

Dvig plače ali razbremenitev?

Seveda predsedniki parlamentarnih strank niso mogli mimo dveh ukrepov, ki sta dvignila veliko prahu predvsem med gospodarstveniki - obvezni božičnici in dvigu minimalne plače. Gospodarski minister Han je sicer kljub nasprotovanju gospodarstva dejal, da oboje podpira. »Nobena stranka ni bila proti dvigu minimalne plače in božičnice. Tudi osebno oboje podpiram, bi pa moralo biti vse bistveno bolj usklajeno s socialnimi partnerji. Če želimo imet socialno državo, moramo imet konkurenčno gospodarstvo,« je dejal. Da moramo imeti konkurenčno gospodarstvo, se je seveda strinjal tudi Logar: »Uspešno gospodarstvo je temelj družbe,« je dejal. A nadaljeval: »Vlada je sprejela 15 davčnih obremenitev, gospodarstvo poka po šivih in v tem delu je vlada gospodarstvo še dodatno obremenila, to ni smiselno. Predlog Demokratov je, da se konkurenčno gospodarstvo ustvari z razbremenitvijo plač.«

Da razbremenitev ni napačna ideja, se strinja tudi Mesec, čeprav je prav njegova stranka predlagala tako obvezno božičnico kot tudi dvig minimalne plače, ne pa nižjih davkov ali drugega načina razbremenitve dohodkov »Mi smo za razbremenitev, ampak ne, da se dela račune brez krčmarjev. Če bi to počeli kot gospod Logar, bi postale nekatere storitve, ki so zdaj brezplačne, plačljive. Uspešno gospodarstvo je gospodarstvo, ki je zmožno zagotavljati dobre plače,« je dejal Mesec. Kordiš pa je spomnil, da imajo »ljudje zdaj manj v žepu kot v začetku mandata te vlade«. »Samo stroški hrane so šli gor za tretjino, ljudje delajo, pa ne morejo normalno živet. To ni socialna država,« je pribil Kordiš. Z obvezno božičnico in višjimi dohodki se strinja tudi Prebilič: »Ne bi ukinjali božičnice, nasprotno, morala bi biti višja. Politika mora ustvarit takšno okolje, da bi vsi imeli več, zato podpiram tudi razbremenitev, da bomo dobili nazaj srednji razred.« Precej ostro pa se je na Logarjevo zamisel o razbremenitvi prihodkov odzval premier Golob: »Desnica vedno obljublja raj na zemlji, ko obljublja, da bo davke znižala, ne pove pa, komu bo vzela.«