Začnemo z jablano, končamo z marelico

V velikih nasadih začnejo obrezovati že jeseni po odpadanju listja in nadaljujejo, če vremenske razmere dopuščajo, tudi pozimi, saj je optimalni čas februarja, marca prekratek za izvedbo ukrepa.

Čas obrezovanja

Če imamo težave s prebujno rastjo drevesa, ga obrežemo pozno, ko že popolnoma ozeleni. S posegom mu bomo odstranili tudi večjo količino hranilnih snovi in ga vsaj začasno umirili v rasti.

V manjšem sadovnjaku bomo počakali, da mine obdobje zime z najnižjimi temperaturami, torej do sredine februarja. Zelo nizke temperature bi namreč poškodovale sveže, še nezaceljene rane v notranjosti odrezane veje. Torej bomo izbrali kakšen lep dan v drugi polovici februarja vse do začetka aprila. Če bomo nekoliko natančnejši, bomo termin prilagodili sadnim vrstam in začeli s pečkarji, kot so jablane, hruške, in končali s koščičarji, to so breskve, marelice ...

Resda glavnino obrezovanja opravimo v predspomladanskem obdobju, vendar sadno drevje režemo tudi v času vegetacije. Orehe obrezujemo v polnem mirovanju ali avgusta, torej v času vegetacije. Če bi jih obrezovali tik pred brstenjem, bi iz nastalih ran odtekala tekočina.

Češnje lahko, če je treba, obžagamo v času, ko so zrele, nastale rane pa z nožem zgladimo in zamažemo s cepilno smolo. Sploh je to priporočljivo za večje rane in še posebno za koščičarje. Slivam, češnjam, višnjam in marelicam itd. se rane namreč težje celijo.

Zakaj sploh obrezujemo sadno drevje?

V nasprotju z vinsko trto, ki jo moramo vsako leto obrezati, pri sadnem drevju ni tako. Tudi če ga ne bi obrezali, bi ta rasla in rodila. V nekem obdobju bi sicer začela neenakomerno roditi, nato bi ostarela in odmrla. Zakaj potem toliko pametovanja in skrbi?

Z obrezovanjem dajemo drevesu obliko, določimo višino debla, kar je pomembno za lažjo obdelavo sadovnjaka. Določimo višino in širino krošnje. Poskrbimo, da bodo sončni žarki našli pot tudi v notranjost krošnje, saj bo tako drevo bolj zdravo in bo rodilo kakovostnejši pridelek.

Z obrezovanjem uravnavamo najboljše razmerje med rastjo in rodnostjo. Zavedati se moramo, da vsako obrezovanje spodbuja rast. Torej bolj ko bomo rezali, bolj ga bomo spodbujali v rasti.

Tako zelo vplivamo na količino in kakovost pridelanega sadja. Mlademu drevesu vzbudimo zgoden začetek rodnosti, v rodnem obdobju mu uravnavamo enakomerno rodnost, v času ostarelosti pa mu podaljšamo rodnost oziroma življenjsko dobo.

Izobraževanje

Obrezovanje v sadjarstvu ni nujen, je pa zelo priporočljiv ukrep. Ali bomo drevesa zaupali drugemu ali se sami naučili te veščine, je odločitev lastnika. Vsekakor je veliko bolje pustiti drevo kako leto neobrezano kot ga obrezati napačno. Zunanji znaki napačno obrezanega drevesa so rast množice bujnih pokončnih poganjkov, dolgih tudi po meter, ter močno zmanjšana rodnost.

Osnovna pravila obrezovanja veljajo tako rekoč za vse sadne vrste. Na drugi strani pa se vsaka vrsta obrezuje nekoliko drugače. Če smo še natančnejši, tudi znotraj sadne vrste so med sortami manjše razlike. Na obrezovanje posredno vpliva še množica dejavnikov, kot so: vzgojna oblika, podlaga, razdalja sajenja, število cvetnih brstov ...

Pogosto nastane povsem logična težava. Pred enim letom smo že znali obrezovati sadno drevje, zdaj pa imamo občutek, da smo vse pozabili. To je povsem normalno, znova bomo obnovili znanje, morda le v pogovoru s strokovnjakom, s pomočjo strokovne literature, spleta ali, še bolje, z udeležbo na enem od obnovitvenih tečajev obrezovanja sadnega drevja.

Kako samokritično pri sebi preverite znanje? Za vsak odrezan poganjek ali odžagano vejo morate imeti utemeljen odgovor na vprašanje zakaj. Če ne najdete odgovorov ali ste negotovi, drevo raje pustite pri miru, še hvaležno vam bo.