HODOŠ – Včeraj ob 14. uri so se v Hodošu poslovili od častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eöryja. »Dober človek je bil,« so si bili v en glas enotni. Še več, »bil je dejansko velik človek in velik gasilec«, so zbrani družno prikimavali in se strinjali in se med številnimi spomini nanj spomnili tistega dogodka izpred štirih let, ko mu je takratni predsednik dr. Danilo Türk podelil odlikovanje zlati red za zasluge.
Ernest Eöry, častni predsednik Gasilske zveze Slovenije, je visoko državno odlikovanje takrat prejel za dolgoletno predano in uspešno vodenje organizacije slovenskih gasilcev. Saj je svoje življenje posvetil prav prostovoljnemu gasilstvu ter širšemu sistemu zaščite in reševanja! Kot dolgoletni predsednik krovne organizacije je prav tako ogromno prispeval k razvoju gasilstva v Sloveniji. Dejavnosti na tem področju je povezoval še z drugimi področji, povezanimi z delovanjem sistema zaščite in reševanja, predvsem na mednarodnem področju, kar daje še toliko posebnejši pomen rezultatom njegovega dela.
Častni predsednik
Neumorni Ernest Eöry, rojen 16. januarja 1936, je bil gasilec od leta 1950. Kronološki razrez njegovega udejstvovanja je domala neprekosljiv. Bil je namreč predsednik mnogo prostovoljnih gasilskih društev v Prekmurju, v teh je deloval tudi kot poveljnik pa kot sektorski poveljnik in podpoveljnik Občinske gasilske zveze Petrovci-Šalovci. Leta 1966 je postal podpredsednik Gasilske zveze Murska Sobota. Dve leti pozneje je prevzel vodstvo Občinske gasilske zveze Murska Sobota in jo vodil vse do leta 1998. Medtem je opravil še vse oblike izobraževanja in usposabljanja – do čina visokega gasilskega častnika prve stopnje. Njegova prizadevnost je bila razširjena na vseh področjih gasilskega dela, še zlasti se je angažiral na področju množičnega vključevanja ljudi v gasilsko organizacijo in pomlajevanja njenih vrst. Že leta 1984 je bil izvoljen za podpredsednika Gasilske zveze Slovenije, leta 1989 pa za njenega predsednika. Na 15. Kongresu Gasilske zveze Slovenije je bil slednjič imenovan še za častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije.
Do leta 1992 je bil tudi član Predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije, kjer je še posebno izpostavljal pomen posameznih republik in nasprotoval nadvladi ene. Prav zaradi teh prizadevanj je bil do konca nadvse spoštovan med gasilskimi prijatelji nekdanje Jugoslavije.
Človek s posluhom
Gasilska organizacija, katere član je bil Ernest Eöry več kot pol stoletja, od tega je več kot polovico časa opravljal odgovorne in vodstvene funkcije, je tudi sestavni del sistema zaščite in reševanja. Pod njegovim vodstvom je prevzela splošne naloge civilne zaščite in tako postala največja in najmočnejša sila za zaščito in reševanje, ki je sposobna ukrepati ne le pri gašenju in reševanju iz požarov, temveč tudi v primeru vseh naravnih in drugih nesreč, ki v zadnjih letih tako pogosto prizadenejo Slovenijo.
Kot predstavnik gasilske organizacije je vrsto let deloval v republiškem štabu Civilne zaščite in v okviru svojih dolžnosti in funkcije prispeval k razvoju področja zaščite in reševanja, sodeloval je tudi pri vzpostavljanju sistema za zaščito in reševanje Republike Slovenije. S svojimi nasveti in izkušnjami je mnogokrat vplival na razvoj zakonodaje, doktrine in nacionalnega programa – tako v fazi zasnove kot tudi pozneje pri realizaciji.
Kot predsednik Gasilske zveze Slovenije je vse svoje moči usmerjal v usposabljanje in izobraževanje gasilskega kadra – vse za uspešno opravljanje gasilskega poslanstva!
Eöry si je neprenehoma prizadeval tudi za izboljšanje materialnega položaja prostovoljnih gasilcev ter za zagotovitev drugih bonitet. Sodeloval in podpiral je tudi operativno dejavnost ter vselej prisluhnil potrebam operativnih gasilcev. Predvsem so bila njegova prizadevanja usmerjena v spremembo zakonodaje na področju bonitet prostovoljnih gasilcev – operativcev, odsotnosti z dela in zavarovanj.
Spoštovan za našimi mejami
Še kako pomembna je bila tudi njegova vloga pri mednarodnem sodelovanju. Že pred več kot 30 leti je pot mednarodnega sodelovanja razprl z obmejnimi gasilci iz Madžarske in Avstrije. Z njegovo prizadevnostjo se je to sodelovanje potem razvilo do vrhunca, razširilo se je tudi na druge države. Od leta 1990 se je angažiral za vključitev Gasilske zveze Slovenije v mednarodno organizacijo CTIF, v katero je bila Gasilska zveza Slovenije včlanjena potem leta 1992 v bolgarski Varni. Prav na njegovo pobudo je bila leta 2002 pri nas sklicana mednarodna konferenca gasilskih organizacij sosednjih držav in Slovaške, in sicer na temo Prostovoljno delo in gasilstvo, leta 2004 pa je bila za nameček formirana še interesna skupina CTIF za podonavske države, tej je tudi predsedoval.
V preteklosti, predvsem pa v minulem desetletju, si je prizadeval za ugled prostovoljnega gasilstva v okviru CTIF in nekaterih drugih držav Evrope in sveta, vključno z ZDA in Japonsko. Za vsa njegova mednarodna prizadevanja je užival (ne le v Sloveniji) izjemno spoštovanje in ugled!
Njegovo delo, vložen čas in vsa energija, pa tudi rezultati, ki so težko merljivi in večkrat nedosegljivi, dokazujejo, da je zapuščina Ernesta Eöryja težko ponovljiva, neizbrisna, predvsem pa izjemnega pomena.