Zadrževalniki za Savinjsko dolino: med ukrepi je osem suhih in en moker

Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni javno objavilo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Med ukrepi, ki so ocenjeni na 490,6 milijona evrov, je osem suhih zadrževalnikov in en moker. Trajne gradbene posege predvidevajo na 187,5 hektarja kmetijskih zemljišč, trajno bi izgubili 13 hektarjev hmeljišč. Celje ostaja najbolj poplavno ogroženo mesto v državi, za njegovo zaščito bodo nujni še dodatni ukrepi.

Predlog DPN predvideva ureditve na 23 kilometrov dolgem odseku Savinje med Letušem in Celjem ter na območju vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno gre za okoli 1078 hektarjev površin na območju Mestne občine Celje, Braslovč, Šmartnega ob Paki, Polzele, Žalca, Prebolda in Tabora. Predvidenih je sedem suhih zadrževalnikov na Savinji (Levec, Dobriša vas, Roje, Šempeter, Dobrteša vas, Latkova vas in Letuš), suhi zadrževalnik ob Bolski v Kaplji vasi in mokri zadrževalnik na Gozdnici. Zadrževalniki bi se polnili od šest do sedem ur, voda bi se tam zadrževala okoli 15 ur, praznili bi se dodatnih 15 ur oziroma dvakratnik časa polnjenja zadrževalnika. V njih bi lahko zadrževali 12,5 milijona kubičnih metrov vode. Z ukrepi, ki vključujejo več ureditev vodotokov, mostov, prilagoditev cest in poti ter gradnjo visokovodnih nasipov, visokih od šest do osem metrov, bi zmanjšali poplavno ogroženost za 13.300 prebivalcev in 3730 objektov.

Suhe zadrževalnike bi gradili od leta 2027 do leta 2034 (simbolična fotografija). FOTO: Jože Suhadolnik

Na DPN Spodnja Savinjska dolina čaka že leta. Najbolj so suhim zadrževalnikom nasprotovali kmetje. Kot je povedal Sergej Hiti, direktor Ljubljanskega urbanističnega zavoda, kjer so izdelovali DPN, so najbolj upoštevali pripombe na zadnjo pobudo iz leta 2022: »Tako suhega zadrževalnika Trnava ni več, na novo urejamo Gozdnico. Nekatere rešitve pa so zelo podobne, ker suhih zadrževalnikov ni smiselno načrtovati drugje kot neposredno ob Savinji. So pa zadeve optimizirane.« Pripravljavci ocenjujejo, da bo s temi ukrepi ob poplavi, kakršna je bila leta 2023, poplavljenih tisoč hektarov manj kmetijskih površin. A hkrati bi ti ukrepi zahtevali trajne gradbene posege.

Z DPN bi pri stoletnih vodah zagotovili pretok 1120 kubičnih metrov na sekundo pretoka ob vstopu v Celje in s tem 60 centimetrov varnostne višine. Leta 2023 je bil pretok v Celju precej večji. Celjski župan Matija Kovač tako s predstavljenim DPN ni povsem zadovoljen in je že napovedal pripombe: »Zelo pomembno je, da na območju, kjer je zelo veliko stanovanjskih objektov, zagotavljamo varnost pred 50- in 100-letnimi poplavami. To DPN izpolnjuje. Ampak infrastruktura, ki jo ocenjuje naša zakonodaja kot občutljivo, še vedno ni umestljiva v prostor, saj se po veljavni uredbi za to zahteva varnost pred 500-letnimi vodami, česar pa DPN ne ureja. Predstavljamo si, da bo šole, vrtce in zdravstvene ustanove mogoče nadgrajevati, prizidavati, če se interpretacija poplavne uredbe nekoliko popravi. Vendar nove tovrstne infrastrukture na razredih poplavne ogroženosti ni mogoče umeščati. To pomeni, da je razvoj okrnjen. Mi bomo zahtevali od države, da poskrbi tudi za dodatne ukrepe, take, ki jih v tem DPN ni. V Celju to pomeni kar precej konkretnih gradbenih ukrepov, ki so tudi del občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga dokončujemo in usklajujemo.« Med drugim ti ukrepi vključujejo zamenjavo Čopovega mostu, mostu na Ulici XIV. divizije, dvig nasipov na Savinji in vodotokih.

Žalski župan Janko Kos je skeptičen. FOTO: Mojca Marot

V. d. direktorja Direkcije RS za vode Lidija Kegljevič Zagorc je poudarila, da absolutne varnosti ni: »Celje je med najbolj poplavno ogroženimi mesti v Sloveniji. Samo izvedba DPN ne bo pripomogla k izboljšanju poplavne varnosti.« Dodala je, da bodo k temu pripomogli vsi ukrepi skupaj, država že izvaja DPN od Ločice do Letuša, objavili so pobudo za DPN od Mozirja do Ljubnega, pripravljajo še DPN za območje Drete.

Kdaj izvedba

Minister Jože Novak pričakuje, da bi DPN lahko sprejeli spomladi, delati pa bi začeli leta 2027. Žalski župan Janko Kos je skeptičen: »Danes smo prejeli dva kartona gradiva, skupno za okoli deset kilogramov. Dobili smo obljubo ministra, da želijo DPN sprejeti do konca mandata te vlade. Jaz bi moral verjeti ministru, ker je to govoril pri polni zavesti, a se bojim, da ne bo tako. Želijo, da bi suhe zadrževalnike gradili od leta 2027 do 2034. Tudi če za nekaj let zavlečemo, ne bo nič narobe, če smo tako dolgo čakali.« Vseeno pa si Kos želi, da bi vendarle začeli delati čim prej: »Sicer bomo gledali v nebo in čakali na božje usmiljenje oziroma na to, kdaj bo spet poplava. Prve predstavitve protipoplavnih ukrepov smo v naši občini imeli že leta 2006. Veliko vlad je bilo od takrat, ampak nobena ni kaj dosti naredila na tem področju. Očitno je to trd oreh, pri katerem se ne more posebno pohvaliti nobena dozdajšnja vlada, naj bo leva ali desna.«