Na Rožniku se je s podelitvijo nagrade za najboljši roman preteklega leta sklenilo že 35. kresnikovanje. Nagrada v višini 7000 evrov bruto, ki jo je prispevala medijska hiša Delo, je po izbiri petčlanske žirije s predsednikom Igorjem Bratožem na čelu pripadla Ani Schnabl za roman September (Beletrina). Pisateljica v njem po mnenju žirije »na razkošno različne načine govori o moči vztrajanja in odpuščanja, ponuja nam slogovno bravurozno, očarljivo gosto in subtilno izpisano povabilo k premisleku o nekatarzični katarzi, o upanju«.
Kresnika je Ani Schnabl podelila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša. FOTO: Matej Družnik
Ana Schnabl je postala šesta lavreatka v zgodovini nagrade kresnik.
Njen tretji roman – z drugim, Plima, je bila leta 2023 že v kresnikovi deseterici – je za pisateljico in publicistko iz Kamnika, med drugim tudi kolumnistko britanskega časnika Guardian, prelomen. Z njim je postala šesta lavreatka v zgodovini nagrade kresnik, spremenil pa je tudi njen pogled na literaturo.
»Radi govorimo o tem, da [literatura] spodbuja sočutje. Ampak bolj ko to prepričanje opazujem, bolj puhlo se mi zdi. Močno dvomim, da ljudje posežemo po knjigah zato, ker se tako zanimamo za druge in bi se radi vzgojili v sočutne posameznike; to je pri nekaterih, že tako širokih bralcih morda bolj ... kolateralni učinek. Mislim, da nas večina poseže po knjigah zato, ker upamo, da nas bodo videle in da kljub vsemu, kar bodo videle, ne bodo odvrnile pogleda,« je povedala v nedavnem intervjuju v Delu.
Bogata bera za poletno branje: Kurja fizika, Onečejevalec, Ćrtice, Prst v prekatu in September FOTO: Blaž Samec
Potreba po književnosti
Podelitev na Rožniku je znova povezovala Bernarda Žarn, režiral jo je Matej Filipčič, nastopili pa so pevska skupina Maroltovke in glasbeniki, kitarist in vokalist Gregor Volk, tolkalec in vokalist Metod Banko, vokalistka in violinistka Laura Krajnc, tubist in tolkalec Goran Krmac ter harmonikar Janez Dovč, ki ustvarja tudi elektronsko glasbo. Kot je tradicija zadnjih nekaj let, je bila na Rožniku odprta tudi pop-up knjigarna pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, ki je ponujala tako letošnje nominirane romane kot zmagovalne knjige preteklih desetih let.
Ana Schnabl je šesta pisateljica, ki je dobila nagrado Dela za najboljši roman leta.
Podelitev je vodila Bernarda Žarn. FOTO: Matej Družnik
Žirija je izbirala med 199 deli s seznama Nacionalnega bibliografskega centra. Kresnika – po novem v obliki kipca – je Ani Schnabl podelila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša. »Podelitev na Rožniku ni le lepa tradicija – postala je kulturna prireditev, ki nas združuje kot skupnost okoli vrednot, ki jih prinašata literatura in pisana beseda. Projekt Kresnik povečuje prepoznavnost slovenskih avtorjev, mnogim med njimi pa nagrada odpira pot do prevodov in mednarodne uveljavitve. Podobno velja za Mlado pero,« je poudarila in sklenila: »Živimo v času, ko so pozornost in javna sredstva vse bolj usmerjeni v spopade, varnost in obrambo. Ne vemo, kam se bodo obrnili ti zadnji vojni spopadi in kakšen vpliv bodo imeli na svet. A prav v takih časih potrebujemo knjige, razmislek, zgodbe. Nekaj trdnega, oprijemljivega, nekaj, kar nam daje sidro. Potrebujemo književnost.«
Prav v takih časih potrebujemo knjige, razmislek, zgodbe. Nekaj trdnega, oprijemljivega, nekaj, kar nam daje sidro. Potrebujemo književnost.
Finalisti letošnjega kresnika so bili Anja Radaljac, Ana Schnabl, Kazimir Kolar in Tina Perić ter Feri Lainšček, ki pa na Rožnik ni prišel zaradi bolezni. FOTO: Blaž Samec
Za glasbeni program so poskrbele Maroltovke in spremljevalni glasbeniki. FOTO: Matej Družnik
Za 35. kresnika, o katerem so poleg dolgoletnega člana Delove kulturne redakcije Igorja Bratoža odločali še literarni zgodovinar Igor Žunkovič, književna prevajalka in literarna kritičarka Tanja Petrič, pesnica in prevajalka Kristina Kočan ter literarna zgodovinarka in prevajalka Seta Knop, so bili nominirani še Kazimir Kolar (Onečejevalec, Goga), Feri Lainšček (Kurja fizika, Beletrina), Tina Perić (Ćrtice, Goga) in Anja Radaljac (Prst v prekatu, Litera). Vsakemu od njih je medijska hiša Delo za izjemno delo podelila honorar v višini petsto evrov bruto. Lani je nagrado kot peta avtorica v zgodovini njenega podeljevanja prejela Anja Mugerli za stvaren, humoren in literarno prepričljiv roman Pričakovanja, ki je izšel pri Cankarjevi založbi.
