Zagovornik Miha Lobnik poslancem priporoča odpravo diskriminacije

Potem ko prejšnja vlada ni upoštevala njegovega priporočila o odpravi posredne diskriminacije nekaterih dijakov pri možnosti pridobitve državne štipendije, zagovornik Miha Lobnik priporočilo daje še poslancem državnega zbora. Tudi njih opozarja na anomalijo, da dijaki z opravljeno poklicno maturo, ki so med šolanjem prejemali državno štipendijo, te štipendije ne morejo pridobiti tudi za čas opravljanja maturitetnega tečaja za pristop k splošni maturi. Lobnik ocenjuje, da takšna ureditev nekatere dijake s slabšim premoženjskim stanjem neupravičeno ovira pri pridobivanju izobrazbe. Maturitetni tečaji so namreč bistveni za prehod na višjo raven izobraževanja.

Zagovornik Miha Lobnik je prejel prijavo posredne diskriminacije zaradi primera, ko je dijakinja z državno štipendijo, ki je že zaključila poklicno izobraževanje, zaprosila za nadaljnje prejemanje štipendije v času maturitetnega tečaja. Za maturitetni tečaj se je odločila zato, ker je to pogoj za pristop k splošni maturi, opravljena splošna matura pa pogoj za vpis na visokošolski program, na katerega se je želela vpisati. Njeni prošnji ni bilo ugodeno zaradi določb 9. člena Zakona o štipendiranju, ki določa, da se štipendija ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj prošnje že dosegel. Dijakinja je namreč z opravljeno poklicno maturo že dosegla enako, peto stopnjo izobrazbe, kot bi jo z opravljenima maturitetnim tečajem in splošno maturo.

Lobnik: Ureditev ne upošteva posebnosti maturitetnega tečaja

Miha Lobnik FOTO: Jože Suhadolnik

Lobnik je v postopku ocene diskriminatornosti presojal, ali je takšna ureditev skladna s prepovedjo diskriminacije ali pa bi jo bilo treba spremeniti zaradi zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti dijakov s slabšim premoženjskim stanjem pri izobraževanju. Ugotovil je, da izključitev državnega štipendiranja posameznikov, vključenih v programe na enaki ali nižji ravni izobrazbe, kot so jo že pridobili, ne upošteva posebnosti maturitetnega tečaja kot priprave na nadaljnje izobraževanje.

Ocenil je, da so zaradi ureditve dijaki iz socialno šibkih družin in že opravljeno poklicno maturo, ki bi radi prek maturitetnega tečaja pristopili tudi k splošni maturi, v slabšem položaju od dijakov z boljšim finančnim položajem, saj jih država v tem ključnem obdobju finančno ne podpira. Posledično nimajo enakih dejanskih možnosti za nadaljevanje izobraževanja, saj si brez štipendije tega ne morejo privoščiti.

Po oceni Lobnika tako pravila, ki sicer veljajo za vse enako, nesorazmerno in škodljivo učinkujejo na premoženjsko ranljive skupine dijakov. V največje breme so prav tistim, ki izhajajo iz socialno najbolj ogroženih okolij, ki bi pri nadaljevanju izobraževanja podporo najbolj potrebovali.

Priporočilo najprej ministrstvu, zdaj še poslancem

Lobnik je zato pristojnemu ministrstvu julija 2025 priporočil, naj zaznano diskriminatorno obravnavo odpravi, kar se v času prejšnje vlade ni zgodilo. Zdaj pa je ministrstvo državnemu zboru v obravnavo poslalo predlog sprememb Zakona o štipendiranju, ki se nanašajo samo na Zoisovo štipendijo. Zagovornik zato priporočilo daje tudi poslancem, da bi ob obravnavi predlaganih sprememb poskrbeli tudi za odpravo diskriminacije pri državnih štipendijah.

Lobnik jim priporoča, naj maturitetni tečaj izrecno uvrstijo med izobraževalne programe, pri katerih so dijaki lahko še naprej upravičeni do državne štipendije, čeprav so predhodno že pridobili enako stopnjo izobrazbe, kot jo bodo z opravljeno splošno maturo.