V krajih Zagradec in Fužina so predniki našli primerno mesto za izkoriščanje vodne energije, tam so tako vzniknili številni mlini, žage in nekoč tudi fužine. Kraj je s tem dobil nov zagon in razcvet, ustanovili so različna društva, med katerimi je globoko sled pustilo Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec.
Fantič s harmoniko
Na začetku 20. stoletja pa se je tam razvila tudi tamburaška skupina, ki je obudila dragoceno ljubezen do kulture, igranja in slovenskega jezika. Prav tamburice so bile glavni vzrok, da so ob oživitvi folklorne skupine leta 1995 ustanovili tudi Kulturno društvo Zagradec, ki je konec minulega leta proslavilo 30-letnico delovanja. »Z željo po razvijanju kulture so se v majhnem kraju nad reko Krko oblikovale različne skupine: moški, mešani in otroški pevski zbor, tamburaška, gledališka in otroška gledališka skupina,« je povedala predsednica KD Zagradec Anja Lekan in se zahvalila vsem, ki že tri desetletja s prostovoljnim delom, ustvarjalnostjo in predanostjo ohranjajo kulturno dediščino kraja in jo prenašajo na mlajše rodove.
Cerkveno petje so v kraju gojili vrsto stoletij.
Cerkveno petje so v kraju gojili vrsto stoletij, pomembne korake pa so naredili v zadnjih desetletjih, ko so predvsem ob podpori župnikov Vinka Dragoša, Franca Vidmarja, Borisa Širovnika, Saša Kovača in Uroša Švarca organizirali številne koncerte, dogodke ob materinskem dnevu ter srečanja s starejšimi. Tako se cerkveno petje in društvena dejavnost vsa leta tesno prepletata in tudi bogatita. Prvo pobudo za ustanovitev folklorne skupine kot tudi otroškega pevskega zbora, pod predsedovanjem prvega predsednika društva Stanislava Kralja, je dal Darko Zavodnik iz Grintovca, ki je zbral mladino in organiziral izlet, hkrati pa je vzniknila želja po igranju, pevskih vajah in plesih, ki je v vrtinec druženja pritegnila številne mlade. Kroj novih zagraških narodnih noš so povzeli s fotografije, stare več kot 200 let, z njimi pa so pod vodstvom Nataše Hribar začeli osnovne plesne korake in se podali na gostovanja v Francijo, Poljsko in Nemčijo. Tesno so sodelovali tudi s Folklorno skupino Vidovo iz Šentvida pri Stični. Birma v Zagradcu leta 1998 je bila razlog, da se je pod vodstvom zborovodje Aleša Makovca združilo in prvič predstavilo 20 pevcev. Zbor je opravil več sto vaj ter uspešnih samostojnih in združenih nastopov, ob katerih se je razvijal, pevci in pevke pa so se glasovno kalili skupaj s kasnejšimi zborovodji Matejem Burgerjem, Romanom Gačnikom in zadnja leta s prof. glasbe Robertom Kohkom, ki je z njimi pel in igral še kot mlad, štiriletni fantič, s harmoniko.
Več kot 200 otrok
Na njegovo pobudo so ustanovili še mladinski pevski zbor, ki se je z leti zlil v enotni mešani zbor. Ta se je pod njegovim vodstvom okrepil, z dragocenimi izkušnjami pa je začel pridobivati kakovost. Z željo po prepevanju večglasnih zborovskih pesmi so ustanovili tudi moški pevski zbor; vrsto let ga že vodi neutrudni Kohek, ki je pred tremi desetletji skupaj z Darkom Šinkovcem zbral skupino najmlajših. Leta 1997 so na željo Nežke Strmole povečali število članov zborčka, ki ga je vodila Ana Karlovšek. Ana ga je vodila skoraj štiri leta, petje pa so popestrili tudi z igranjem na prečno flavto. Izjemni otroški pevski zbor, z vrsto nastopov na različnih prireditvah v kraju, od leta 2000 vodi Vanja Erjavec Strmec, v njem je v vseh teh letih sodelovalo več kot 200 otrok. Poseben pečat dajejo društvu gledališčniki. Prvič so stopili na odrske deske leta 1996 z uprizoritvijo enodejanke Jeana Variota Velikaška norost ter z novimi gledališkimi izzivi in predstavami obogatili kulturno življenje v kraju. Pod vodstvom takratne študentke Sabine Erjavec so leta 2012 izvedli prvo predstavo Johna Grahama Težave s hrbtenico in poželi izjemen odziv tudi na gostovanjih.
1996. so zagraški gledališčniki prvič stopili na oder.
Ustvarjalka, po poklicu profesorica matematike, pisateljica in ambasadorka Občine Ivančna Gorica za področje kulture Dragica Šteh je ustvarila lik Zagraške mame, ki so ga januarja 2018 gledališčniki postavili na oder. Dosegli so izjemen uspeh, saj so z igro nastopili več kot dvajsetkrat v različnih krajih občine in zunaj nje. Konec leta 2025 se je Zagraška mama 2, katere lik uprizarja Anita Globokar, vrnila na oder dvorane Kulturnega doma Zagradec. Nova komedija z avtorico besedila Dragice Šteh in svetovalko Niko Brgant tokrat postreže z novimi dogodivščinami mame Angele, ki si želi tja, kjer so že skoraj vsi njene starosti. Na pomoč pri odkrivanju sodobnega sveta ji priskoči soseda Pepa, v vlogi katere se je odlično odrezala Vanja Erjavec Strmec. Nesporazumi z župnikom in drugimi obiskovalci ustvarijo vrsto komičnih situacij, ob katerih se razkrivajo toplina, življenjska modrost in čar vaškega vsakdana, ki so jih skozi zabavne zaplete in hudomušne dialoge v igro vnesli igralci Žiga Jernejčič v vlogi župnika, Luka Šinkovec kot poštar Jože, Blanka Zaletelj kot vizažistka Megi, Robi Kastelic kot zavarovalniški agent Aleks in patronažna sestra Cvetka, ki jo je upodobila Anja Lekan. Igralska skupina je na najlepši način proslavila tri desetletja delovanja društva, tudi s predstavami in gostovanjem, ki ga nadaljuje zunaj občine.
Dodobra polna dvorana tudi na Dvoru FOTO: Slavko Mirtič
Mešani pevski zbor pod vodstvom Robija Kohka ob 10. obletnici društva FOTO: Slavko Mirtič
Folklorna skupina je nastopala tudi v tujini. FOTO: Slavko Mirtič
Tamburaška skupina iz Zagradca med obema vojnama FOTO: Arhiv KD Zagradec
Z igro Težave s hrbtenico so leta 2013 poželi izjemen odziv tudi na gostovanju v Žužemberku. FOTO: Slavko Mirtič
Zagraška mama 2 z novimi dogodivščinami na dvorskem odru FOTO: Slavko Mirtič
Predsednica Kulturnega društva Zagradec Anja Lekan FOTO: Slavko Mirtič
