
Galerija

Novinarka in politična komentatorka Tanja Starič je v pogovoru za STA ocenila, da rezultat glasovanja o razrešitvi podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič ne kaže na razpoke v koaliciji, ampak na usklajeno in premišljeno delovanje koalicije ter Resnice. Medtem pa iz opozicije Avšič Bogovič ni prejela vseh zavezniških glasov, je izpostavila.
Torkovo tajno glasovanje o razrešitvi predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) ni postreglo s presenečenji, medtem ko je bila usoda podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič (Svoboda) bolj negotova, je izpostavila voditeljica podcasta o politiki Umetnost možnega Starič. Predlog za razrešitev Avšič Bogovič, ki so ga vložili v SDS, NSi in Resnici, je na tajnem glasovanju podprlo 45 poslancev, proti je glasovalo 37 poslancev, dve glasovnici sta bili neveljavni. Za razrešitev bi morala za predlog glasovati večina vseh, torej 46 poslancev.
Predlagatelji razrešitve imajo skupaj 42 glasov, skupaj s koalicijskimi Demokrati pa 48. Koalicija ima z Resnico torej dovolj glasov, da bi razrešitev Avšič Bogovič izpeljala, rezultat glasovanja pa kaže, da so vendarle presodili drugače, meni Starič. Le en glas manj, kot jih je potrebnih za razrešitev, po njenih besedah »skoraj zagotovo ne more biti naključje«. Demokrati se sicer niso oglašali in opredeljevali, a če bi vsi poslanci Demokratov glasovali drugače kot koalicija, bi bilo število glasov na koncu drugačno, je izpostavila.
Rezultat glasovanja tako po njeni oceni ne kaže na razpoke v koaliciji, kvečjemu na dogovor med koalicijskimi strankami in na to, da so bili glasovi natančno prešteti. So pa s tesnim izidom vendarle nakazali, da bi Avšič Bogovič lahko razrešili, če bi se tako odločili.
Sporočilo glasovanja je tako po njeni oceni, da koalicija skupaj z Resnico deluje. So pa že s samo pobudo po razrešitvi podpredsednice DZ iz vrst opozicije »relativizirali in ublažili« pobudo opozicije po razrešitvi predsednika DZ Stevanoviča. Fokus tako ni bil samo na njem. Bolj zanimiv se ji zdi rezultat na strani opozicije, ki ima sicer skupaj 40 glasov, proti razrešitvi Avšič Bogovič pa je glasovalo le 37 poslancev. Torej je pri opozicijskih zaveznikih prejela manj glasov, kot bi jih lahko, je izpostavila.
Obstanka Avšič Bogovič na mestu podpredsednice DZ pa Starič ne vidi kot neke »velikodušne geste«, oziroma je »veliko premalo za to, da bi lahko rekli, da koalicija in Resnica s tem dejanjem opoziciji ponujata roko sodelovanja«, je dodala. Politična razdeljenost je namreč izredna, politična bloka sta nepomirljiva, enotnosti praktično ni, ocenjuje. Tudi torkova ostra razprava kaže na to, da se ta nasprotja ne bodo pomirila, prej nasprotno.
To pa je zaradi prihajajočih referendumov in lokalnih volitev po njenem mnenju tudi logično. Predreferendumsko in predvolilno dogajanje sicer še ni tako razgreto, a po oceni Starič zato, ker se podpisi za osrednji referendum te jeseni, to je referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, še zbirajo. Ta je za koalicijo resnično pomemben, saj so v njem določbe, ki jih je vladna koalicija z Resnico napovedovala in obljubljala že v predvolilnem boju in za to tudi dobila javno podporo gospodarskih in drugih združenj.
»Če zakon pade, potem vlada eno leto tukaj ne bo mogla narediti nič,« je opomnila. Tako se bodo v koaliciji, tudi SDS, zagotovo morali potruditi, da ta referendum dobijo, če bo razpisan. Politično sporočilo koaliciji, če bo izgubila referendum v prvem letu vladanja, bo namreč boleče, je prepričana. Po drugi strani pa se za vlado težave napovedujejo tudi, če bo zakon uveljavljen, saj naj bi v proračun zvrtal milijardno luknjo, je dejala.
Glasovanje pri drugih, oktobrskih referendumih, predvsem posvetovalnih, po njeni oceni ne bo toliko o vsebini, temveč bo šlo za prestižni boj za simbolično zmago ali poraz.
»Sploh v kontekstu lokalnih volitev, ki bodo sledile in so tudi izjemno pomembne za obe strani,« je sklenila.