Zakaj danes toliko mladih ne opravi vozniškega izpita?

Podatki so skrb vzbujajoči, a hkrati razkrivajo nekaj globljega: izpit ni več samo preizkus znanja cestnih predpisov in motorike.

Anksioznost, ki narašča

V generaciji, ki odrašča v hitro premikajočem se digitalnem svetu, so dolgoročni cilji vedno težji. Izpit za avto, ki ga ni mogoče opraviti z enim klikom ali trikom, zato postaja vir napetosti. Če se pri tem pojavijo še dolge čakalne dobe, vedno več prometa, slabša koncentracija in morebitno nerazumevanje med inštruktorjem in kandidatom, ni presenetljivo, da mladi postajajo čedalje bolj negotovi in tesnobni.

Je kriv mlad človek – ali sistem?

Da bi razumeli celotno sliko, smo se pogovarjali z Daliborjem Bero, vodjo šole vožnje pri avtošoli Tilia z več kot 25 leti izkušenj na področju izobraževanja prihodnjih voznikov.

Intervju z Daliborjem Bero

Zakaj menite, da danes več mladih ne opravi izpita CPP ali vožnje?

Ker se premalo učijo – ali pa napačne stvari. Večina mladih se osredotoča na prometne znake in križišča, zanemarijo pa tista »dolgočasna« vprašanja, pri katerih je lahko več pravilnih odgovorov. To so tista, ki jih potem na testu presenetijo. Pri praksi pa čisto odvisno, nekateri so preprosto površni, drugi podležejo pritisku, tretji pa so neučakani in gredo nepripravljeni na izpitno vožnjo. Včasih pa se preprosto zgodi nepredvidena napaka.

Kaj se je spremenilo v zadnjih desetih letih?

Uf, veliko. Prometa je vedno več, obvoznica v Ljubljani je postala pravi kaos, predvsem v času prometnih konic. Mladi so postali nekoliko manj motorično spretni, vedno več jih potrebuje več časa, da osvojijo osnove. Pa ne gre za to, da bi bili manj sposobni – preprosto so bolj navajeni hitrih rešitev in posledično težko ohranijo dolgotrajno koncentracijo. Živijo v svetu, kjer se vse dogaja hitro, vozniški izpit pa zahteva čas, potrpljenje in predvsem zbranost. Marsikdo je že po 50-minutni vožnji utrujen in izgubi koncentracijo.

Kako to vpliva na njihovo samozavest (padec na izpitu)?

Zelo negativno. Najhuje je, ko kandidat pade in mora nato čakati tri ali štiri mesece na nov izpitni rok. V tem času po navadi ne vozijo, izgubijo stik, in ko se vrnejo, so še bolj nervozni in negotovi. Več padcev povzroči še več pritiska, kar je resnično slabo za njihovo samozavest.

Zakaj pa ne vozijo vmes?

Po navadi je razlog ali količina zakupljenih ur ali pa vozijo s tablico L. Veliko jih zakupi paket 20–30 ur in nato pričakujejo, da je to to.

Katere napake opažate kot sistemske?

Glavno težavo vidim v načinu vadbe med čakanjem na izpit. Pogosto se vozijo z L-tablico, ampak na napačen način. Vozijo po vedno istih, nezahtevnih cestah, starši pa ne znajo vedno pravilno svetovati ali pa imajo sami že zastarele vozniške navade. Tako dobimo kandidata, ki je naredil veliko ur, vendar brez pravih, kakovostnih izkušenj.

Druga stvar je opazovanje in zavedanje okolice. Predvidevanje situacij danes in včasih je popolnoma drugačno. Danes kandidati kar nekako niso pripravljeni na nepričakovano. Večinoma slabše odreagirajo na nenadne situacije in kar zmrznejo.

Kako se v avtošoli Tilia lotevate teh težav drugače?

Pristop je pri nas res individualen. Vemo, da vsak učenec različno dojema vožnjo. Nekateri potrebujejo več časa, drugi manj. Eni potrebujejo bolj umirjen, drugi bolj strukturiran pristop. Inštruktorji se vedno potrudimo, da najdemo način, ki bo kandidatu najbolj pomagal. Prav tako v pisarni vedno poudarjamo, naj kandidati pridejo, vprašajo, se pogovorijo, če jih kar koli skrbi. To ustvari zaupanje in s tem hitrejše napredovanje. Merjenje uspešnosti po količini potrebnih ur je seveda super zadeva, a včasih nesmiselna. Kandidate je treba voditi in usmerjati, ne pa jim vsiljevati svojega načina, ki naj bi bil »pravi za vse«.

Kako lahko zaključimo?

Mladi danes vozniškega izpita ne doživljajo le kot obveznost, temveč kot osebni test. To ni več zgolj šola vožnje, temveč preizkus potrpežljivosti, samozavesti in odnosov.

Kombinacija hitro spreminjajočega se sveta, slabše koncentracije in motorike, dolgih čakalnih dob ter vedno bolj gostega prometa pripelje do slabših rezultatov.

Avtošole zato niso več zgolj izobraževalne ustanove. Postajajo prostori podpore, mentorstva in osebnostnega razvoja. Pravi inštruktor lahko naredi več kot le nauči, kako se vozi avto. Kandidatu lahko daje oporo, je njegov sogovornik, učitelj in mentor.

---

Naročnik oglasne vsebine je LMM Tilia d. o. o.