Zakaj je vrh GZS 
proti Jankoviću?

LJUBLJANA – Skoraj vsi odzivi (komentarji ter ad hoc in kvazi analize) po petkovem kongresu ta hip še vedno največje vladne stranke Pozitivne Slovenije, na kateri so si njeni članice in člani demokratično in legitimno pač za predsednika znova izvolili Zorana Jankovića, so bili tako pričakovani, tako zelo vnaprej predvidljivi, kot je bila konec koncev tudi vsa tista gonja proti ljubljanskemu županu (zgolj domnevno načelna podpora premierki mag. Alenki Bratušek) vseh zadnjih štirinajst dni pred kongresom. Če je že katerega izmed številnih komentarjev mogoče šteti za povsem neumestnega, so to skoraj vse izjave »nekaterih« predsednikov drugih treh vladnih strank, ki se še kar praskajo tam, kjer jih ne srbi in jih, natanko tako, niti ne bi smelo srbeti. Ti predsedniki bi radi namreč slovensko javnost prepričali, da bi bilo vsekakor bolje za Pozitivno Slovenijo, če bi se njen kongres drugače končal, ker bi bili potem tudi v SD, DL in Desusu precej bolj zadovoljni.

Se bo šele zdaj vse ustavilo?

Bizaren je bil tudi komentar predsednika in generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Sama Hribarja Miliča, saj je menda še vedno prepričan, da se bo zato, ker je predsednik Pozitivne Slovenije spet Zoran Janković, vsaj za nekaj mesecev ustavilo prav vse v naši državi, da se bodo na ministrstvih odslej bali zagovarjati koristne ukrepe, investicije in reforme: »Odboj od dna bi lahko dosegli z oživljanjem domačega trga, z večjim zaupanjem, tudi tujine, s tujimi investicijami, s privatizacijo, z odpiranjem. Bojim se, da bo to zastalo.« Dovolj je, da se vprašamo, koliko koristnih investicij in reform je vladi uspelo predlagati ali celo začeti uresničevati v zadnjih mesecih (ko še nič ni kazalo, da bo Jankoviću uspelo zmagati na morebitnem kongresu PS), pa si bomo na mah odgovorili, da je tisto, kar je povedal predsednik GZS, predvsem zelo dnevnopolitično obarvano stališče, ne pa resnicoljubna ocena stanja.

Zakaj pa je odziv mag. Hribarja Miliča še toliko bolj nenavaden?

Ker je prav GZS, ki jo on vodi v zadnjem letu, velikokrat vlado premierke Bratušek svarila pred neumnimi odločitvami in jo pozivala, naj za božjo voljo končno že začne predlagati in sprejemati koristne ukrepe. Iz GZS so konec koncev prav v petek (še pred začetkom kongresa PS) opozorili, da bodo včeraj na posebni novinarski konferenci spregovorili o »Sloveniji v pat poziciji«, o tem, da je slovensko poslovno okolje za gospodarstvo vse manj prijazno, nestabilno in tudi togo. Še huje, da ima aktualna politična kriza lahko za slovensko gospodarstvo in vso državo dolgoročno nezaželene, ne samo trenutno nezaželene posledice. Čeprav je takrat večina notranjepolitičnih analitikov še verjela, da bo na kongresu najbrž zmagala mag. Bratuškova. Pa ne samo to. Vlado premierke Bratušek so iz GZS že pred osemnajstimi dnevi odločno pozivali, naj takoj umakne predlog za višje trošarine, naj s tako imenovanimi ukrepi za krpanje proračunske luknje nikar znova ne obremenjuje podjetij in s tem ogroža delovnih mest pri slovenskih izvoznikih: »Pozivamo vlado, naj takoj preneha takšne poteze.«

Še to je treba povedati: ne GZS ne njegovega vodstva ni mogoče kar enačiti s slovenskim gospodarstvom, domnevna zaskrbljenost predsednika GZS pa tudi ni enako kot zaskrbljenost vsega gospodarstva. Je pa res, da bi bil čas rekonstrukcije zdajšnje vladne ekipe ali čas izbire novih ministrov po morebitnih predčasnih volitvah morda res lahko tudi čas za spremembe v vodstvu GZS. Tisti v vrhu GZS, ki so (bili) iz le njim znanih razlogov tako navdušeni nad dozdajšnjo predsednico vlade, pa se ji še vedno lahko pridružijo v politični stranki, kjer bo ona morda politično delovala, ko ne bo več na čelu vlade. Bilo bi tudi higienično.

Šušteršiču je ljubši taksist

Nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič je v svojem komentarju, ki so mu ga objavili na portalu Planet Siol.net, opozoril, kako zelo se sprenevedajo vsi »predstavniki koalicije Bomo že kako«, ko poskušajo svoje politične tekmece in nasprotnike izsiljevati z napovedovanjem predčasnih volitev: »V petek sem bil med kratko vožnjo od taksista deležen več politične modrosti kot potem ves konec tedna ob spremljanju političnih odzivov na pozitivni kongres. Razburil se je, češ državi gre slabo, politiki bi morali reševati težave, oni se bodo pa zdaj šli volitve. In to samo zato, ker se ne strinjajo s tem, kateri izmed njih naj bo predsednik neke stranke. Taksist ima prav. Če bi na volitve ponosno odkorakali pred enim letom, ko se Zoran Janković ni in ni hotel zares umakniti, ljudje pa so bili močno pod vtisom poročila Klemenčičeve KPK, bi si s svojo načelnostjo prislužili precej simpatij in glasov. Danes pa nas bodo težko prepričali, da pri vsem skupaj ne gre samo za spopad nepremišljenih političnih egov, ki so v svoje igrice vpletli vso državo.«