Zalar bi tožilcem dal najvišje plače, da ne bi bili koruptivni

LJUBLJANA – Državno tožilstvo bi z novim tožilskim zakonom dobilo pomembno kadrovsko okrepitev, je v izjavi za javnost v okviru obiska sodišč v Ljubljani pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar. Zalar, ki upa, da bo DZ zakon danes podprl, meni, da bi se spremembe lahko uveljavile že jeseni.

Z novimi delovnimi mesti do večje produktivnosti

Zalar je razložil, da tožilstvo v primerjavi s specializiranimi oddelki okrožnih sodišč nima dovolj zmogljivosti, da bi bilo kos velikemu številu zadev. Zato je nujno, da se poveča kadrovska zasedba na tožilstvu, tako da bo razmerje sodnik : tožilec 1 : 1.

Novi zakon predvideva, da bo namesto dozdajšnjih šest ali sedem kar 21 tožilcev. »Logično je, da si obetamo večjo produktivnost in uspešnost,« je ob tem dejal.

Zakon predvideva, da bo 10 tožilcev delovalo v Ljubljani, po en tožilec pa še na vsakem okrožnem državnem tožilstvu v državi. »Gre za neke vrste kombinacijo, ki zagotavlja pokritost celotne države,« je poudaril minister.

Najvišje možne plače niso sporne

Zalar še napoveduje, da bodo imeli tožilci tega oddelka najvišje možne plače, seveda v okviru sistema plač v javnem sektorju. Take plače so že zagotovili sodnikom v specializiranih oddelkih, je razložil Zalar. V tem ne vidi nič spornega, saj bodo tožilci specializiranega oddelka imeli izredno zahtevno in odgovorno delo, hkrati pa bodo tudi bolj izpostavljeni, ne samo medijsko, ampak tudi morebitnim varnostnim tveganjem. Obenem želijo z visokimi plačami preprečiti izpostavljenost korupciji, je dodal minister.

Politika pregona je novost

Uspešnost dela tožilstva je odvisna tudi od politike pregona, sicer novosti, ki jo prinaša zakon, je še menil Zalar. Politiko bo določil generalni državni tožilec, v tem postopku pa bo sodeloval tudi državnotožilski svet. Politika pregona bo nato objavljena, torej bo šlo za javno dostopen in transparenten dokument. Kot je minister razložil, bodo v njem med drugim javno opredeljene prioritete in načini reševanja posameznih zadev. Določeno bo, katere vrste sporov bodo šle v alternativne postopke in kakšno politiko kaznovanja bodo tožilci zastopali glede posameznih kaznivih dejanj.

Postopki v teku po zdaj veljavnih predpisih

Na novinarsko vprašanje, kaj bi spremembe zakona pomenile za večje primere gospodarskega kriminala, je Zalar odgovoril, da je to odvisno od tega, v kateri fazi postopka so primeri. Če so še v zgodnji fazi, je mogoče, da jih bodo prevzeli specializirani oddelki, zadeve, ki so že na sodiščih, pa se bodo zaključile po zdaj veljavnih predpisih, saj bi se sicer morala sojenja začeti znova.

Zalar je ponovno zanikal očitke o vplivu politike na tožilstvo. Kot je izpostavil, se politika izrazito umika od kadrovanja v tožilstvu. Vseh 11 vodij tožilstva po zdajšnjem zakonu imenuje minister za pravosodje, po sprejetju novega zakona pa te pristojnosti ne bo imel več. O tem bo odločal državnotožilski svet, v katerem ministra ne bo.