Zapor v Dobrunjah sodoben, varen in domačen, imajo celo talno ogrevanje

Ob zvokih policijskega trobilskega seksteta je pravosodna ministrica v odhajanju Andreja Kokalj včeraj s soudeleženci prerezala trak in s tem odprla novi zavod za prestajanje zaporne kazni Ljubljana Dobrunje. Štiri leta po položitvi temeljnega kamna so v novem zaporu že pred tedni namestili zapornike na odprti oddelek, sledili bodo zaporniki in priporniki s prezasedenega in zastarelega ljubljanskega zavoda na Povšetovi. Kokaljeva je poudarila, da odprtje zapora pomeni tudi konec dolgega obdobja odlašanja z vlaganji: »To, kar vidimo, ni razkošje, temveč standard pravne države. Dolga leta smo v Sloveniji imeli zapore, ki teh standardov niso dosegali.« Generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) Denis Perše pa se je zahvalil vsem udeleženim, tudi lokalnemu okolju četrtne skupnosti Sostro.

Najnovejši moški zapor v Dobrunjah, vreden okoli 86 milijonov evrov, rešuje težave s pomanjkanjem zaporniških kapacitet, zaradi česar so nekateri zaporniki utemeljeno in uspešno tožili državo za denarne odškodnine. V ljubljanskem zaporu in priporu na Povšetovi je denimo prostora za 135 oseb, dejansko je tam bivalo koli 200 zapornikov in pripornikov. »Odprtje novega moškega zapora v Dobrunjah vsekakor predstavlja prelomen trenutek, saj rešuje nevzdržno prostorsko stisko starega zapora na Povšetovi,« navaja predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik.

Prezasedenost naj bi se z

manjšala tudi v drugih slovenskih zaporih. Skupna kapaciteta vseh slovenskih zavodov za prestajanje zaporne kazni (ZPKZ) je 1379 mest, včeraj pa je bilo v zavodih 1464 oseb – torej dobrih 106 %. »Novogradnja ZPKZ Ljubljana na lokaciji v Dobrunjah bo v okviru projekta reševanja prostorske problematike zavoda Ljubljana reševala tudi prezasedene lokacije ostalih moških zaporov,« je UIKS zapisal v zadnjem letnem poročilu, objavljenim pred nekaj tedni.

Domačno okolje

Kompleks v Dobrunjah ima prostora za 388 oseb, njegovo zasnovo pa so v opisu pojasnili na razpisu izbrani snovalci iz biroja Arhitekti Počivašek Petranovič: »Združevanje tipologije bivanja v mestu in prostorov za prestajanje kazni zapora je glavno vodilo pri snovanju novega ZPKZ Dobrunje.« Z arhitekturo prostora so poskušali zasnovati »domačno okolje,« ne pa temnice. »Kompleks je sestavljen iz zaprtega oddelka, pripora, odprtega oddelka, centra za usposabljanje zaporniških paznikov in vmesnih ozelenjenih atrijev,« so opisali v biroju. Še več podrobnosti je arhitekt Davorin Počivašek pred časom razkril za RTV Slovenija: celice za enega, dva ali tri zapornike imajo pohištvo, ki preprečuje skrivanje: »Ena izmed zahtev je bila, da je celica narejena tako, da imamo čim manj skritih prostorov, zato imajo omare le sprednjo stranico, imamo talno ogrevanje, da ni radiatorjev, za katere bi se lahko kaj skrilo.«

V ZPKZ Ljubljana Dobrunje so sodobni prostori za obiske in terapevtska skupnost, pa tudi sodna dvorana, ki bo na daljavo vsaj deloma zmanjšala kadrovske težave, s katerimi se soočajo v UIKS. »Goli zidovi ne zagotavljajo varnosti. ZPKZ Dobrunje bo lahko uresničil svoj potencial le, če bomo poskrbeli za ustrezno kadrovsko popolnitev, strokovno vodenje in medsebojno spoštovanje,« pojasnjuje sindikalist Virnik. In še, da v sistemu manjka nekaj sto pravosodnih policistov. UIKS odgovarja: »Glede na veljavne kadrovske standarde in normative ocenjujemo, da bi za optimalno delovanje sistema potrebovali približno 180 dodatnih pravosodnih policistov.«