Zaradi 100 evrov dolga doslej prodana ena nepremičnina

LJUBLJANA – Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je zaradi velikega zanimanja javnosti in zlasti z namenom, da se raziščejo vsa sporna dejstva glede izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnine v primeru Zorana Vaskrsića, odredila službeni nadzor. Ta sicer ne bo presojal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, je pojasnila.

Ustavne pritožbe Čeferina niso sprejeli v obravnavo

Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsić je v interesu vseh vpletenih, je poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča. Prav tako je po besedah Betettove ustavno sodišče 5. marca sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe, ki jo je julija lani prek odvetniške pisarne Čeferin vložil dolžnik, ne sprejme v obravnavo.

Vrhovno sodišče je sicer na lastno pobudo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. januarja 2008 do 1. marca letos. Iz analize med drugim izhaja, da je bila za zneske do 100 evrov v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo nepremičnine predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru, in to ob združitvi večjega števila različnih izvršilnih predlogov zaradi izterjatve dolga, ki je v skupnem znesku presegal 20.000 evrov.

Dolžnik plačilno sposoben, a neaktiven

Konkreten primer se zdi po mnenju vrhovnega sodišča v luči tovrstnih podatkov izjema, vendar Betettova poudarja, da doslej znana dejstva napeljujejo, da je bila prodaja nepremičnine v primeru Vaskrsić posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Ta je bil, dodaja, s postopkom seznanjen, upnik pa je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo tega dolga.

Nad izjavo vlade, ki razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, pa je podpredsednica vrhovnega sodišča začudena, saj vlada po njenih besedah v sistemu delitve oblasti za to nima pravne podlage.