Zaradi 17 evrov 10 let sodne gonje

GORNJA RADGONA – O tem, kako (ni)smo v Sloveniji enaki pred zakonom, sta se prepričala zakonca Ivan in Jadranka Črešnar iz Kerenčičeve ulice 5 v Gornji Radgoni. Po osamosvojitvi sta se iz Maribora preselila v Gornjo Radgono, kjer sta odprla gostinski lokal, delala trdo in pošteno, plačevala obveznosti. Jadranka še vedno dela v gostinstvu, Ivan se je pred nekaj meseci upokojil, a nimata mirnega spanca. Če bi šlo za katero hujšo goljufijo ali hujše kaznivo dejanje, bi človek še razumel, a država ju bremeni za pičlega 17,19 evra.

RTV Slovenija pa ju je terjala za naročnino za leto 1997

Za domnevni hudi prekršek sta Črešnarjeva prvič izvedela decembra 2009: nemalo sta bila presenečena, ko sta v prednovoletnem času prejela sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Mariboru. V dokumentu, ki ga je podpisala okrajna sodnica Nevenka Đebi, je pisalo, da mora Jadranka Črešnar kot nosilka dejavnosti gostinstva, pri kateri je zaposlen njen mož Ivan, na žiroračun RTV Slovenije nakazati zapadle obveznosti za naročnino v znesku 3278 tolarjev, ob tem še 448 tolarjev zapadlih obresti ter 3574 tolarjev za stroške izterjave, skupaj torej 7300 SIT. Ta znesek da mora Jadranka odtegniti Ivanu od plače. Sklep o izvršbi, ki sta ga prejela, je bil pravnomočen že davnega 21. marca 2001. Pa ne le to, Črešnarjeva sta takrat že dolgo živela v Gornji Radgoni, RTV Slovenija pa ju je terjala za naročnino za leto 1997, ki je menda nista plačevala za stanovanje v Ulici Staneta Severja 17 v Mariboru, kjer sta nekoč živela.

Stanovanje sta prodala že 5 let prej?

»A mariborsko stanovanje sva prodala že leta 1992, kako sem lahko torej sploh dolžan za mesece med marcem in avgustom 1997?« In ker gre resnici na ljubo pri vsem skupaj za piškav znesek, je po mnenju zakoncev javni zavod v dolgoletnem postopku precej več denarja, kot znaša dolg, zapravil za odvetnike, prek katerih ga je poskušal izterjati. »Potem pa se pritožujejo, da imajo izgube in da težko poslujejo. Moj primer ni edini, izvedel sem, da je takšnih še veliko. Potem si lahko izračunamo, koliko denarja gre po nepotrebnem v zasebne žepe,« dodaja Črešnar, ki zahtevanega zneska kajpak ni plačal. Pa četudi bi ga pred dvema letoma hotel, ga ne bi mogel, sodišče je namreč od njega zahtevalo, da plača 7300 tolarjev. Ko ni vedel, kje naj dobi tolarje, je kljub temu zaprosil RTV Slovenija, naj mu pošljejo položnico v evrih, a so mu odgovorni z nacionalke sporočili, da odstopajo od terjatve. Črešnar je menil, da je zadeva s tem ad acta in se je nekoliko pomiril, a je dobri dve leti pozneje doživel nov šok.

Se je sodišču vodenje primera sploh izplačalo?

S sodišča je namreč prejel sodbo v imenu ljudstva, pod katero je podpisana nova okrajna sodnica svetnica Irena Mihalič in v kateri je med drugim zapisano, da »sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 97/02310, z dne 13. julija 1997, ostane v celoti v veljavi«, pripisano pa je bilo, da je zoper sodbo dopustna pritožba na višje sodišče v Mariboru. »Nikakor pa mi ni jasno, da se je sodišču izplačalo več kot desetletje voditi postopek, katerega vrednost, po nekakšnem čudnem ključu preračunana iz tolarjev, znaša piškavih 17 evrov, velike goljufije in kazniva dejanja, v katerih gre za milijone, pa zaprejo v predal do zastaranja ali pa so nemočni proti razvpitim odvetnikom,« je oster Črešnar, ki vztraja pri tem, da zneska ne bo plačal.