V času, ko se na kmetijskih površinah že pridno dela, občinski redarji in policisti ugotavljajo vse več onesnaženj, ki jih povzročajo izvajalci različnih del s kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, tudi gozdarji. Ker naj bi bil hlevski gnoj nevaren za udeležence v prometu, različne lokalne službe opozarjajo povzročitelje onesnaženja, da gre tudi za prepovedano početje ter da je treba za seboj očistiti. V nasprotnem lahko povzročitelje čaka tudi visoka denarna kazen.
Tako je tudi Skupna občinska uprava Most, ki jo je 1. januarja 2025 ustanovilo osem pomurskih občin (Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Križevci, Turnišče, Odranci, Razkrižje, Veržej), javno že opozorila vse uporabnike lokalnih prometnic na obeh bregovih reke Mure, kaj morajo storiti ob onesnaženju cest. »Občinske ceste so javne ceste, namenjene vsem udeležencem v prometu, zato morajo biti njihova uporaba, prevoznost in varnost zagotovljene v vsakem času. Zato želimo opozoriti še zlasti na dve najpogostejši kršitvi zakona o cestah, ki določa prepoved ogrožanja varne uporabe občinskih cest. Onesnaževanje občinskih cest je namreč prepovedano. V tem primeru ne gre le za onesnaževanje z blatom, ampak tudi za razlivanje različnih tekočin (gorivo, olje, škropiva), razsipavanje raznih sipkih materialov in kamnov, nanos stranskih proizvodov kmetijstva (slama, gnoj) ... Najpogostejša pa so seveda onesnaženja, ki nastanejo po opravljenih opravilih na kmetijskih zemljiščih. Pred vključitvijo vozila na prometno površino mora voznik odstraniti s površine vozila ves material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče.«
Ker so občinske ceste javno dobro, morajo ostati varne za vse uporabnike.

Cesta mora vedno ostati čista in brez nevarnosti za druge udeležence.
500 evrov je globa za onesnaženje občinske ceste.
Voda ne sme na cesto

Vozilu, s katerega odpada material, lahko policist ali redar prepove nadaljnjo vožnjo.
Opozarjajo, da v primeru onesnaženja občinske ceste vzdrževalec to očisti na stroške povzročitelja. Prav tako tudi ni dovoljeno nanje odvajati meteorne vode z zasebnih zemljišč, dvorišč, dovozov ali drugih površin, saj lahko tudi to povzroča nevarnost za promet, poškodbe cestišča ter otežuje vzdrževanje cestne infrastrukture. Na strehah stavb ob občinski cesti morajo biti zato nameščeni žlebovi ter speljani v lastno ponikovalnico na dvorišču, skratka, preprečen mora biti odtok vode na cesto. Če so zasebni dovozi nagnjeni proti občinski cesti, morajo biti na uvozih nameščene tudi kanalete z lastno urejeno ponikovalnico. »Ker so občinske ceste javno dobro, morajo ostati varne za vse uporabnike. Navedeni prepovedi sta določeni kot prekršek, kjer je za fizično osebo, ki onesnaži občinsko cesto ali odvaja meteorno vodo na občinsko cesto, predpisana globa v višini 500 evrov,« opozarjajo iz osmih pomurskih občin, enako velja tudi za številne druge lokalne skupnosti po državi.
Povzročitelj plača stroške
Na Generalni policijski upravi (GPU) so nam pojasnili, da omenjeno problematiko urejajo različni zakoni, pri čemer so pristojnosti za nadzor razdeljene med več organov. Za vse pa velja, da je onesnaževanje vozišča z blatom, zemljo ali drugim materialom zaradi kmetijske ali gradbene mehanizacije prepovedano. »Povzročitelj mora onesnaženje nemudoma odstraniti oziroma ustrezno zavarovati kraj, da ne ogroža varnosti prometa. V nasprotnem primeru gre za prekršek, za katerega so predpisane globe. Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja izvajanja del voznik odstrani s površine koles vozila oziroma vozila material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče. Vozilu, s katerega odpada material, ki onesnažuje vozišče, policist ali redar prepove nadaljnjo vožnjo, za čas, da se nepravilnosti odpravijo, pa lahko odvzame tudi registrske tablice. Če povzročitelj onesnaževanja sam ne odstrani, je dolžnost izvajalca rednega vzdrževanja, da z javne ceste takoj odstrani ovire ali nevarnosti, ki ogrožajo promet ali cesto. Povzročitelj mora upoštevati navodila izvajalca ter nosi vse stroške odstranitve ali zavarovanja, ki jih od njega izterja upravljavec ceste. Če povzročitelj ni znan, stroški bremenijo redno vzdrževanje ceste,« nam je povedala Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica policije.
Več tisoč sankcij
Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica policije, je glede podatkov o izrečenih sankcijah za leto 2025 pojasnila: »V letu 2025 je policija na tem področju izvedla več tisoč postopkov in ugotovila skoraj 5000 kršitev. Izrečenih je bilo 643 opozoril, izdanih je bilo 3270 plačilnih nalogov, 129 izdanih odločb v hitrem postopku, podanih pa je bilo tudi osem obdolžilnih predlogov na pristojno sodišče in štirje predlogi za uvedbo postopka drugemu prekrškovnemu organu. Še bistveno več sankcij po vsej državi pa so izrekli drugi organi (občinska redarstva, medobčinski inšpektorati in Inšpektorat RS za infrastrukturo).«