Zaradi stalnega naslova je za avtomobilsko zavarovanje moral plačati več, zato je primer prijavil: »Odmerili so mu višjo premijo, kot bi jo smeli«

Lastnik vozila je za avtomobilsko zavarovanje plačal približno 55 evrov višjo premijo zgolj zato, ker je zavarovalnica pri njenem izračunu upoštevala njegov naslov stalnega prebivališča, ne pa kraja, kjer dejansko živi. Zagovornik načela enakosti je v postopku ugotovil, da je šlo za posredno diskriminacijo na podlagi kraja bivanja.

Primer se je začel pri spletnem sklepanju avtomobilskega zavarovanja. Zavarovanec je navedel svoje uradno prijavljeno začasno prebivališče, kjer tudi dejansko prebiva. Na podlagi tega mu je zavarovalnica določila premijo, ki jo je tudi poravnal. Kmalu zatem ga je zavarovalnica obvestila, da bi moral pri sklepanju zavarovanja navesti naslov stalnega prebivališča. Pojasnila je, da pri določanju premij upošteva prav ta podatek in da za zavarovance z območja njegovega stalnega prebivališča veljajo drugačna merila za izračun premije. Zaradi tega mu je za enako zavarovanje naknadno obračunala približno 55 evrov višjo premijo.

Zavarovanec je zato primer prijavil Zagovorniku načela enakosti. Menil je, da je bil kot oseba, ki ima urejeno začasno prebivališče in dejansko živi drugje kot na naslovu stalnega prebivališča, postavljen v slabši položaj od zavarovancev, ki živijo tam, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. V postopku je Zagovornik preverjal, ali je takšna praksa skladna z določbami Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Ugotavljal je, ali zavarovalnica z uporabo podatka o stalnem prebivališču zasleduje legitimen cilj ter ali je tak način določanja premij primeren in nujen za njegovo dosego. Pri tem je pritrdil zavarovalnici, da je učinkovito upravljanje tveganj legitimni cilj. »Obvladovanje tveganj je temeljna naloga zavarovalnic,« je zapisal v odločbi in dodal, da zakon zavarovalnicam omogoča določanje različnih premij tudi na podlagi osebnih okoliščin zavarovancev.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Vendar pa je ocenil, da izbrano merilo v konkretnem primeru ni bilo ustrezno. »Kot izhaja prav iz obravnavanega primera, podatek o stalnem bivališču ne odraža vedno dejanske nevarnosti, ki jo zavarovalnica prevzame s sklenitvijo zavarovalne pogodbe,« je navedel. Po njegovi oceni to pomeni, da zavarovalnica z uporabo naslova stalnega prebivališča zastavljenega cilja ne more vedno doseči. »Zaradi navidezno nevtralne prakse odmerjanja premij avtomobilskih zavarovanj na podlagi naslova stalnega prebivališča mu je odmerila višjo premijo, kot bi mu jo smela, glede na to, kje zares prebiva,« je sklenil Zagovornik.

Odločba predstavlja pomembno opozorilo, da morajo biti merila za določanje zavarovalnih premij ne le zakonita, temveč tudi sorazmerna in povezana z dejanskim stanjem. Če uporabljeno merilo ne odraža dejanskega kraja bivanja zavarovanca in ga zaradi tega postavi v slabši položaj, lahko pomeni nedopustno diskriminacijo na podlagi kraja bivanja.