BREŽICE – Po noči na torek so se začele kazati prve posledice velikega vala beguncev, ki ga naša država vse slabše nadzira in kontrolira. »Pripeljali smo se z vlakom, policisti so nam rekli, naj gremo naprej peš, da je tu Avstrija. Kakšne tri kilometre smo hodili, da smo prišli do sem, nismo vedeli, da je tu Slovenija. Od šestih zjutraj čakamo, pa dva majhna otroka imamo s seboj. Hočemo v Nemčijo,« je včeraj na travniku na robu Rigonc razlagal mlajši moški, zatrdil je, da je iz Sirije. Malčka sta se stiskala pod odejo, mama je kurila stebla koruze, da so se greli, nekdo je k ognju prislonil koruzo, da bi jo spekel. Seveda povsem suho, daleč od tega, da bi bila primerna za pečenje. V drugem krogu so takšno koruzo, povsem črno od ognja, tudi jedli. A niso bili sami! Bilo naj bi jih okoli tisoč petsto. Okoli 11. ure so se v spremstvu policije in vojske peš odpravili proti Dobovi, kjer so v nekdanjih prostorih tovarne Beti uredili zasilni sprejemni center. Če je Slovenija prvi begunski val preživela dokaj mirno, tega za drugi val žal ne moremo trditi. Zadeva je povsem ušla izpod nadzora, tudi zaradi nesodelovanja Hrvaške, ki naše države sploh več ne obvešča o migracijah na svojem ozemlju, ampak migrante le usmerja na našo mejo.
Slovenija naj spregleda: ubogi smo mi!
»Vsak dan je huje, bojimo se jutrišnjega dne. Vlada bi morala nujno ukrepati, in edina rešitev je, da bi zaprli meje, v našo državo pa bi spuščali le toliko migrantov, kot jih lahko sprejmejo v Avstriji in Nemčiji. Skrbita me predvsem nemoč in obup pripadnikov civilne zaščite in prostovoljcev, tudi policistov. Nihče več ne ve, kaj nas še čaka, kot da se borimo z mlini na veter,« je v Rigoncah dejal brežiški župan Ivan Molan, ki je opozoril, da je zbirni center v Brežicah predviden za od 300 do 400 beguncev, v tistem trenutku pa jih je bilo tam tri ali štiri tisoč! »Med migranti je veliko nasilnežev, med njimi je izbruhnil celo pretep, sežigali so postelje in pripadniki civilne zaščite si preprosto ne upajo več med njih. In če nekateri ljudje menijo, da so oni ubogi, se motijo. Ubogi smo mi. Čas je, da Slovenija spregleda!« je apeliral Molan.
Stanje v brežiškem nastanitvenem centru je bilo včeraj kaotično: ilegalci so pritiskali na ograjo, ki so jo varovali pripadniki specialne policije v neprebojnih jopičih in s ščiti, znotraj ograje se je vil dim, saj so migranti očitno še vedno sežigali stvari v znak protesta in zaradi mraza. Če so ti v prvem valu na mejo še prihajali urejeni, je tokrat drugače, premočeni so, premraženi in lačni. Iz skupine, ki je tiščala na ograjo, so policisti do reševalcev vsake toliko časa privlekli posameznika, ki je v množici izgubil zavest. Veliko dela za vse, ki želijo prebroditi begunsko krizo. A ta je očitno dobro zrežirana in organizirana: če so migranti, ki so k nam prišli v prvem valu, razlagali, da so za pot potrebovali 20–30 dni, so tokrat povedali, da so se od doma odpravili pred 10 dnevi.
Begunci združili naše politike
Med sedem tisoč begunci, ki so bili včeraj v naši državi, smo lahko slišali številne zgodbe: v gneči so na različnih straneh meje ostajali in se izgubljali družinski člani, oživljali so deset dni staro punčko, begunci so bruhali nezadovoljstvo, solzivec je miril situacijo. Generalni direktor naše policije Marijan Fank je ob včerajšnjem obisku Brežic pojasnil razvoj dogodkov: »Stanje še obvladujemo, smo pa na meji zmogljivosti.« V prihodnjih dneh za pomoč ne bodo angažirali zgolj gasilcev, ampak tudi vojsko. Vlada sprejema nove ukrepe, premier Miro Cerar je povedal, da mora tudi Slovenija v okviru stopnjevanja ukrepov razmišljati o možnosti nadaljnjih korakov. In »tudi o morebitnem postavljanju določenih tehničnih sredstev, vozil in podobnega na območje mejnih prehodov ali na druga območja, kjer so prehodi mogoči«, je pojasnil. Beguncem je včeraj uspelo strniti vrste, in sicer naše parlamentarne politike: med strankami obstaja veliko soglasje, da dajo vojski s spremembo zakona o obrambi dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju državne meje. K temu jih je spodbudilo tudi zadnjih, najhujših 24 ur na naši južni meji. Po nekaterih informacijah bi znala Slovenija še ta teden zahtevati izredni vrh Evropske unije.
Več kot tisoč migrantov je včeraj ponoči zeleno mejo prečkalo le streljaj od nogometnega stadiona v Zavrču, kjer ima svoj nogometni center tudi tamkajšnji prvoligaš. Begunce so zbrali na parkirišču za novo tribuno ob stadionu, a jih tam niso mogli zadržati. Ko so jih naposled z avtobusi odpeljali proti nastanitvenim centrom, je bilo jasno, kakšno razdejanje je ostalo za njimi. »O dogodkih so me obvestili ob treh zjutraj. Ne vem, kdo je ukazal, da se vse migrante zbere na stadionu. Ne morete si predstavljati. Tam, kjer so stali, tam so scali, kjer so ležali, so srali. Za nas, ki smo gradili završki stadion, je ta stadion kot zanje džamija, kjer oni sami zagotovo ne opravljajo velike potrebe,« nam je med gledanjem treninga članskega moštva razlagal završki župan in mecen domačega nogometnega kluba Miran Vuk. »S stadionom je velika tragedija. Tam trenira 300 otrok in zdaj je treba vse očistiti in razkužiti. Na veliko potrebo so hodili na dve pomožni igrišči, glavno igrišče in celotno tribuno. Dva sta si celo privoščila in se podelala v častni loži. Hišnik je zjutraj, preden je začel čistiti svinjarijo, sedemkrat bruhal, četudi trdi, da ima dober želodec. Včeraj smo pripravili 1200 obrokov, a sta jedla le dva. A v naših šolah imamo še veliko otrok, ki so lačni in moramo zanje na občini plačevati tople obroke. Ti begunci imajo denarja kot smetja, moderne telefone in navigacijske naprave, tako da točno vedo, kam gredo in kakšne pravice imajo. Zjutraj sta prišla dva prebežnika na kavo v gostinski lokal in sta hotela plačati s sto evri in dolarji,« je dodal Vuk. Občina Zavrč je že včeraj ustanovila poseben sklad in nanj nakazala 20.000 evrov, ki jih bodo porabili za odpravo posledic begunske krize. »Gospodje, ki po televiziji govorijo, da je vse organizirano in pod kontrolo, sploh niso bili tukaj, da bi videli, kakšna svinjarija ostaja. Naredili bomo vse, da bomo zaščitili stadion, če bo treba, bomo postavili ograjo in vse zaklenili z jeklenimi verigami,« je sklenil prvi mož završke občine. Aleš Andlovič |
Več kot tisoč migrantov je včeraj ponoči zeleno mejo prečkalo le streljaj od nogometnega stadiona v Zavrču, kjer ima svoj nogometni center tudi tamkajšnji prvoligaš. Begunce so zbrali na parkirišču za novo tribuno ob stadionu, a jih tam niso mogli zadržati. Ko so jih naposled z avtobusi odpeljali proti nastanitvenim centrom, je bilo jasno, kakšno razdejanje je ostalo za njimi. »O dogodkih so me obvestili ob treh zjutraj. Ne vem, kdo je ukazal, da se vse migrante zbere na stadionu. Ne morete si predstavljati. Tam, kjer so stali, tam so scali, kjer so ležali, so srali. Za nas, ki smo gradili završki stadion, je ta stadion kot zanje džamija, kjer oni sami zagotovo ne opravljajo velike potrebe,« nam je med gledanjem treninga članskega moštva razlagal završki župan in mecen domačega nogometnega kluba Miran Vuk. »S stadionom je velika tragedija. Tam trenira 300 otrok in zdaj je treba vse očistiti in razkužiti. Na veliko potrebo so hodili na dve pomožni igrišči, glavno igrišče in celotno tribuno. Dva sta si celo privoščila in se podelala v častni loži. Hišnik je zjutraj, preden je začel čistiti svinjarijo, sedemkrat bruhal, četudi trdi, da ima dober želodec. Včeraj smo pripravili 1200 obrokov, a sta jedla le dva. A v naših šolah imamo še veliko otrok, ki so lačni in moramo zanje na občini plačevati tople obroke. Ti begunci imajo denarja kot smetja, moderne telefone in navigacijske naprave, tako da točno vedo, kam gredo in kakšne pravice imajo. Zjutraj sta prišla dva prebežnika na kavo v gostinski lokal in sta hotela plačati s sto evri in dolarji,« je dodal Vuk. Občina Zavrč je že včeraj ustanovila poseben sklad in nanj nakazala 20.000 evrov, ki jih bodo porabili za odpravo posledic begunske krize. »Gospodje, ki po televiziji govorijo, da je vse organizirano in pod kontrolo, sploh niso bili tukaj, da bi videli, kakšna svinjarija ostaja. Naredili bomo vse, da bomo zaščitili stadion, če bo treba, bomo postavili ograjo in vse zaklenili z jeklenimi verigami,« je sklenil prvi mož završke občine.