

Tina Bregant želi stranko popeljati na pota stare slave. FOTO: Mavric Pivk

Peter Gregorčič (na fotografiji desno) je bil oster kritik dela Marka Balažica (levo). FOTO: Dejan Javornik

SLS bo odslej vodila predsednica. FOTO: Sls



Tina Bregant je iz Slovenske Bistrice odšla kot velika zmagovalka kongresa Slovenske ljudske stranke (SLS). Za predsednico te nekoč vplivne parlamentarne stranke, ki se že od leta 2014 zaman trudi, da bi se vrnila v državni zbor, jo je podprlo vseh 93 delegatov, ki so oddali veljavno glasovnico.
»Skupaj zmoremo veliko. Če citiram Ivana Omana – mi gremo na volitve zato, da zmagamo. Zmagajmo skupaj,« je nagovorila članstvo. Zdravnica in ljubljanska mestna svetnica je bila po izvolitvi prepričana, da se je stranka po začetnih pretresih konsolidirala, zbrala sile, zdaj pa bodo lahko nadaljevali »uspešno pot v prihodnost«. Pred stranko so po njenih besedah trije pomembni cilji. Prvi: poenotenje. Drugi: sklic seje organov stranke, na kateri bodo začeli delo. Tretji: krepitev terena.

Izvolitev Bregantove pa je zasenčilo dogajanje ob začetku kongresa, saj je bilo sprva načrtovano, da se bosta poleg nje za predsednika oziroma predsednico potegovala še dosedanji predsednik stranke Marko Balažic in Nina Strah. Najprej je vse skupaj zapletla Strahova. Želela je, da bi delegati glasovali o sklepu za prekinitev kongresa, dokler izvršilni odbor delegatom ne zagotovi dodatnega gradiva s podatki o članstvu in delovanju občinskih odborov. A je bila zavrnjena, zato se je odločila za umik svoje kandidature.
»Tak predlog sem podala, ker so se pojavljale špekulacije o ustanovitvi fiktivnih odborov. Na tajništvo SLS sem že v torek poslala prošnjo, da mi posredujejo koliko, kdaj in za katere odbore so bile plačane članarine v zadnjih treh mesecih. Odgovora do danes nisem prejela,« je kasneje sporočila. In še: »Zavrnitev predlaganega sklepa je dodatno potrdila moje domneve, da je kongres prirejen v korist tistih, ki SLS trenutno prek izvršilnega odbora obvladujejo.« Pred glasovanjem je svojo kandidaturo umaknil še Balažic.
Tina Bregant na kongresu prepričala vseh 93 delegatov. Začetek kongresa zaznamoval umik kandidature Nine Strah. Na koncu je kandidaturo umaknil še Marko Balažic.
»Ne potrebujemo več obračunavanja preteklosti, poniževanja. To je pripeljalo z 29 poslancev na nič. Danes SLS in tudi Slovenija potrebuje nekaj drugega, zato danes pozdravljam vsakega, ki verjame, da se da voditi drugače,« je dejal Balažic in pozval k poenotenju v stranki. Ob tem je pozdravil, da bo po 11 predsednikih zdaj z ženskim vodstvom »zavel nov veter v stranki«.

Očitno so v stranki prepričani, da bi lahko Bregantova končno vrnila SLS na pot stare slave. A pred njo je zelo težka naloga. Pričakovati je, da bo pred rednimi parlamentarnimi volitvami čez leto dni na političnem parketu precejšnja gneča za vstop v državni zbor. Dosedanji rezultati javnomnenjskih raziskav za SLS niso nič kaj obetavni; anketa Mediane za Delo iz začetka tega meseca kaže le 0,8-odstotno podporo SLS. Za primerjavo, stranko Resni.ca je podprlo 4,9 odstotka vprašanih.
Ob vsem tem ne gre pozabiti na Petra Gregorčiča, ostrega kritika Balažičevega dela na čelu stranke SLS. Gregorčič si je na lanskih volitvah za Evropski parlament, ko je kandidiral na listi SLS, nabral precej političnega kapitala. Osvojil je kar 32.251 preferenčnih glasov, kar ga je uvrstilo na visoko četrto mesto med kandidati za evropske poslance. Ker pa se v SLS ne želi včlaniti, je ob dodatnem političnem udejstvovanju lahko tej stranki tudi velika konkurenca.
Zavrnitev predlaga-nega sklepa je dodatno potrdila moje domneve, da je kongres prirejen.