
Galerija

Poslanci so na redni seji DZ opravili splošno razpravo o vladnem predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki med drugim uvaja poklic psihoterapevta v zdravstvo. Medtem ko so poslanci Svobode in Levice ter NSi predlog zagovarjali, so bili v opozicijski SDS najbolj kritični. Dvome so izrazili tudi v SD in poslanci iz vrst Demokratov. Zdravniška zbornica, oddelki za psihologijo univerz in več društev bolnikov so medtem vlado in DZ pozvali, naj ustavijo sprejemanje predloga zakona.
»Prvič v zgodovini slovenskega zdravstva celotna zdravstvena stroka, od psihiatrije, klinične psihologije do nevrologije, kirurgije, internistike, pediatrije in družinske medicine, skupaj s številnimi društvi bolnikov soglasno in javno zavrača zakon kot strokovno nesprejemljiv,« pravijo v zdravniški zbornici, kjer so dodali, da so nasprotovanje javno izrazili tudi ključni razširjeni strokovni kolegiji iz več kot 40 strok, zavrnilo pa naj bi ga tudi več centrov za duševno zdravje.
Cilj predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti je večja dostopnost do psihoterapije. Psihoterapijo umešča med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence. STA
»Strokovnjaki opozarjajo, da zakon v zdravstveni sistem uvaja nov poklic psihoterapevta brez zahteve po predhodni medicinski ali psihološki izobrazbi, brez kliničnih izkušenj in brez odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja pacienta. Taka ureditev pomeni zmanjšanje varnosti pacientov in nevarno mešanje pojmov psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni. Sprašujejo se, kako bo psihoterapevt brez osnovnega znanja o naravi, poteku, zdravljenju in prognozi določene bolezni lahko pomagal bolniku? Vsako zniževanje meril strokovne usposobljenosti pomeni neposredno tveganje za zdravje in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema,« so nestrinjanje utemeljili na zdravniški zbornici.
Z navedbami zdravstvene stroke pa se ne strinjajo v Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije in predstavniki več psihoterapevtskih združenj. Za sprejetje predloga zakona so med drugim v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje, v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo in v Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
Lonček je pristavil tudi specialist družinske medicine Igor Muževič, ki je prepričan, da gre pri zakonu o psihoterapiji za »skrpucalo«, ki »uvaja najnižje kriterije za izvajanje psihoterapija v zdravstvu v EU«.
»Predlog zakona o psihoterapiji v ničemer NE povečuje dostopnosti do psihoterapije v javnem zdravstvu, saj predvideno število novih timov ne dosega niti ene četrtine kadrovskih kapacitet prihajajočih mladih kliničnih psihologov. Vse, kar zakon vpeljuje, je nižanje kakovosti ter varnosti za ranljive skupine prebivalstva. Ob nespremenjeni dostopnosti,« je na družabnem omrežju med drugim zapisal Muževič, ki ga sicer preseneča, da sta predlog podprli stranki NSi in Levica.