Zdravnikom so nekoč tukaj pomagale sestre usmiljenke

Letošnje leto je za Splošno bolnišnico Trbovlje posebno. Ustanova, ki je sicer edina bolnišnica v Zasavju, vstopa v 101. leto obstoja. Sto let predanosti, znanja, sočutja in skrbi za zdravje ljudi – ne le iz Trbovelj, temveč iz vse zasavske regije in tudi širše Slovenije. Tako so jubilej največje zasavske zdravstvene ustanove povzeli tisti, ki danes službujejo v njej. Danes ni več nikogar, ki bi se spominjal začetkov in še manj nastanka bolnišnice, spomini so ohranjeni le v arhivih in starih zapisih.

A tudi dvakratna abrahamovka ima prednike. Ni namreč čisto prva zdravstvena ustanova v Zasavju, zametki segajo še dlje v preteklost. Natančneje v leta nastajanja južne železnice, ko se je potreba po zdravstveni pomoči povečala. V Hrastniku so zgradili prvo bolnišnico, vodil jo je rudniški zdravnik. Bila je temelj zdravstvene oskrbe, pridružilo se je nekaj zdravnikov in osebja. Pomembno vlogo pri razvoju zdravstvene službe v Trbovljah je imela Premogokopna družba z Bratovsko skladnico, ki je skrbela za bolne, stare in ranjene rudarje in njihove družine. Leta 1876 je bila zgrajena nova, čeprav majhna, a prava bolnišnica na trboveljskih Vodah. V treh bolniških sobah je bilo 42 postelj, imela je zdravnika in kirurga. Dvajset let pozneje so prav tako na Vodah zgradili prvo bolnišnico v Trbovljah s kapelo z oltarjem. Leta 1919 je bila ustanovljena Posvetovalnica za matere in otroke. Rudniška Bratovska skladnica je 30 let po zgraditvi bolnice na Vodah za uslužbence, rudarje in njihove družinske člane kupila zemljišče na današnji lokaciji pod loško cerkvijo oziroma na Rudarski cesti. Na zemljišču so zgradili novo bolnišnico z 90 posteljami in sestrami usmiljenkami iz reda sv. Vincencija. Sestre so pomagale zdravstvenemu osebju, skrbele za čistočo, pridelovale hrano na vrtu, skrbele za red ter pravilno prehrano bolnikov in osebja, delale so v pralnici in pomagale še kje. Nova bolnišnica je že imela ločeni porodni oddelek, operacijski sobi, rentgen, laboratorij, kapelo, kuhinjo, pralnico, kar je ustvarilo temelj, na katerem ustanova stoji še danes.

Med okupacijo razširitev

Do druge svetovne vojne je bolnišnica doživela več posodobitev; dobila je nov rentgenski aparat, stanovanjsko poslopje za zdravnike in sestre ter prizidek za dvigalo za hrano. Okupator jo je maja 1941 spremenil v splošno, sprejemala je bolnike od Laz do Radeč, število postelj pa se je povečalo na 120. Po vojni so nastajali novi oddelki, pojavila pa se je prostorska stiska. V prvi polovici 50. let so jo razdelili na kirurško-ginekološki in interni oddelek. Tri leta pozneje so ustanovili transfuzijsko postajo, leta 1959 pa so ločili kirurški in ginekološki oddelek, ki se je priključil bolnišnici. Med letoma 1961 in 1963 so gradili prizidek pediatričnega oddelka, nato se je oblikoval samostojni ginekološko-porodni oddelek z ambulanto in lastnim strokovnim vodstvenim kadrom. Čez štiri leta je bil zgrajen levi prizidek bolnišnice in leta 1975 še desni. Leta 1970 se je osamosvojil oddelek za anestezijo in reanimacijo, do leta 1986 pa so se oblikovali še enota fizioterapije, centralni laboratorij in oddelek dialize.

Ob jubileju je v dobri formi. FOTO: Arhiv SBT

S prehodom v novo tisočletje se je zaradi napredka medicine dodatno razmahnil tudi razvoj ustanova; v zadnjih 13 letih so odprli dializni in urgentni center, prenovili pediatrični oddelek, zaključili energetsko sanacijo bolnišnice, dobili nov rentgen ... Zadnja večja investicija je bila energetska obnova treh stavb, ki so jo končali 2019., pandemija pa je prioritete preusmerila v nujno opremo za zdravljenje covidnih bolnikov. V zadnjih treh letih so pridobili še operacijsko mizo, kirurške luči, ginekološki stol in klasični digitalni RTG-aparat, kar je le del investicij in pridobitev.

Knjiga in razstava

»Zaradi strokovne odličnosti smo postali mednarodni učni center, kamor na izobraževanja prihajajo tudi tuji strokovnjaki: 101. leto je praznik vseh, ki so bolnico zgradili. Najprej z rokami, nato z znanjem, empatijo in strokovnostjo. Naj živi SBT. Naj bo naslednjih 100 let še bolj ustvarjalnih, pogumnih in prebojnih,« je med drugim povedal direktor Marjan Podgoršek, ki je s trboveljskim, zagorskim in hrastniškim županom slovesno simbolično prerezal trak pred glavnim vhodom. Stoletnico so si zamislili tudi v smislu ponavljanja zgodovine. Dogajanje pred glavnim bolnišničnim vhodom je bilo namreč na podlagi ohranjenih arhivov povzeto po programu odprtja pred sto leti z rudarsko godbo, postrojem in nagovorom pristojnih ter župnika. Bolnišnico so počastili s slavnostno akademijo v trboveljskem Delavskem domu ter razstavo kustosinje Zasavskega muzeja Trbovlje Lucije Bec na prostem – na ploščadi pred muzejem bo na ogled predvidoma do konca marca. Zgodovino in pot bolnišnice od nastanka do stoletnice so opisali tudi v knjigi o zasavskem zdravstvu.

Postali so mednarodni učni center. FOTO: Roman Turnšek

Ob 100-letnici so ponovili odprtje. FOTO: Arhiv ZMT