Zdravstvo pred volitvami vre: In kadar je zdravstvo bojišče, potem izgublja pacien

Za zdravstvo plačujemo obvezni prispevek, uvedli smo še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Denarja je več kot kadarkoli. A ključno vprašanje ostaja: ali bolniki do zdravnika pridejo hitreje? Predstavniki osmih parlamentarnih strank so se na TV Slovenija soočili prav o tem – o čakalnih vrstah, odgovornosti in prihodnosti sistema, ki ga vsi uporabljamo.

V uvodu so morali odgovoriti, kateri trije ukrepi bi najprej sprejeli za skrajšanje čakalnih dob. Tamara Kozlovič (Svoboda) je poudarila, da se problema lotevajo sistematično. Napovedala je nacionalni informacijski sistem za čakalne sezname ter nadaljnjo krepitev kadra. »V tem mandatu je v zdravstvu 380 več zdravnikov,« je dejala.

Zvonko Černač (SDS) je bil ostrejši. Spomnil je, da so se sredstva v štirih letih podvojila – s 3,5 na sedem milijard evrov. “Iz prispevkov ljudi, zaposlenih, a tega pacienti žal ne čutijo,” je opozoril. Izpostavil je skoraj 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika ter napovedal boljše upravljanje bolnišnic in razbremenitev administracije.

Branko Gabrovec (SD) je pozval k širšemu pogledu na podatke. “Ni nujno, da vsi podatki, ki jih vidimo na področju čakalnih vrst, držijo v 100 odstotkih,” je dejal in poudaril obseg opravljenih storitev. Miha Kordiš (Mi, socialisti!) pa je kot ključno težavo izpostavil privatizacijo in zahteval konec “zdravnikov dvoživk”.

Janez Cigler Kralj (Skupna lista NSi, SLS, Fokus) je predlagal vključitev vseh izvajalcev v javno mrežo ter model, po katerem denar sledi pacientu. »Ko je človek bolan, je pomembno samo eno, da pride čim prej do zdravnika,« je poudaril. Tadej Osterc (Demokrati) je ocenil, da sistem slabo upravlja kapacitete: »Čakalne vrste niso Excelove tabele, to so ljudje.« Janez Poklukar (Prerod) pa je opozoril, da je zdravstvo postalo politično bojišče: »In kadar je zdravstvo bojišče, potem izgublja pacient.«