V avli UKC završalo: padale so tudi težke besede

Drugo predvolilno soočenje na POP TV je bilo v celoti namenjeno zdravstvu. V avli UKC Ljubljana je voditeljica Maja Sodja soočila predstavnike osmih strank z najvišjo podporo v zadnjih treh javnomnenjskih anketah. Svoja stališča so predstavili Tamara Kozlovič (Gibanje Svoboda), Jelka Godec (SDS), Matej Tašner Vatovec (SD), Biserka Marolt Meden (Levica in Vesna), Tina Bregant (NSi, SLS, Fokus), Tadej Ostrc (Demokrati Anžeta Logarja), Jasmin Feratović (Pirati) in Sabina Senčar (Resni.ca).

Razpravo o čakalnih dobah je zaznamovalo priznanje Tašnerja Vatovca, da obljuba o dostopu do specialista v 30 dneh ni bila uresničena. Poudaril je, da so po njegovem mnenju po dolgih letih vendarle začeli premikati sistem naprej ter vzpostavljati enotno digitalizacijo. Dodatno financiranje za krajšanje čakalnih vrst iz prejšnjega mandata je označil za »drag eksperiment«. Godčeva je vladi očitala, da dostopnost zdravstva ni takšna, kot je bila obljubljena. Ob razpravi o zanesljivosti podatkov o čakalnih dobah je poudarila: »To so uradni podatki in treba jim je verjeti.« Senčarjeva je izpostavila potrebo po jasni opredelitvi: »Moramo določiti, kaj je nedopustna čakalna doba.« Ostrc pa je opozoril, da javnega zdravstva ni mogoče krepiti s konfliktom z zdravniki.

Razprava o razmerju med javnim in zasebnim zdravstvom je razgalila politične razlike. Kozlovičeva je poudarila, da si ne želijo »amerikanizacije« sistema in da mora pacient ostati v središču. Marolt Medenova je ocenila, da je vlada po njenem mnenju naredila največ za zaustavitev privatizacije, ter poudarila, da javno zdravstvo deluje neprekinjeno in izvaja tudi najzahtevnejše posege. Bregantova je bila do vlade kritična in govorila o »antireformi«. Opozorila je, da Slovenci za zdravstvo namenimo med 4000 in 5000 evrov na leto na prebivalca, čakalne dobe pa se kljub temu podaljšujejo. Feratović je izpostavil problem politično nastavljenih vodstev bolnišnic in pogostih menjav direktorjev, ki po njegovem mnenju ne prispevajo k preglednosti sistema.

Je sredstev premalo ali dovolj?

Pri vlogi ZZZS so se stališča razšla. Kozlovičeva zagovarja krepitev zavoda kot osrednje institucije solidarnostnega modela. Ostrc meni, da bi moral ZZZS postati aktivni kupec zdravstvenih storitev in prevzeti upravljanje čakalnih vrst. Bregantova pa je poudarila, da sredstev ni premalo, temveč je ključno vprašanje, ali so učinkovito upravljana. Tašner Vatovec je ocenil, da so čakalne vrste do določene mere »naravni pojav«, povezan s staranjem prebivalstva, napredkom medicine in daljšo življenjsko dobo, ter zagovarjal močnejšo primarno raven zdravstva.

Soočenje se je dotaknilo tudi zakonodajnih vprašanj. Kozlovičeva je povedala, da bo zakon o osebni rabi konoplje počakal na naslednji mandat, saj niso želeli prehitevati stroke. Tašner Vatovec je poudaril, da je ključno vprašanje, »kakšne varovalke postaviti«. Feratović je legalizacijo zagovarjal kot zmanjševanje škode in ocenil, da prohibicija ne deluje. 

O cepljenju in prostovoljnem končanju življenja

Sabina Senčar je glede obveznega cepljenja dejala, da so za komunikacijo in zaupanje ter proti prisili, saj bi moralo biti cepivo, če je obvezno, stoodstotno učinkovito in z jasno opredeljenimi stranskimi učinki. Biserka Marolt Meden je ob vprašanju pravice do prostovoljnega končanja življenja poudarila: »Moje življenje je moja pravica.« Pri vprašanju splava je Tina Bregant dejala, da je »vsak splav tragedija«, hkrati pa zagovarjala ustavno pravico do njega. Ostrc je dodal, da je pravica do splava zapisana v ustavo in da je tako prav.

Po zadnjem trimesečnem povprečju javnomnenjskih anket vodi SDS z 21,9 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,3 odstotka. Med osmimi strankami z najvišjo podporo so še SD, Demokrati Anžeta Logarja, Levica in Vesna, skupna lista NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca in Piratska stranka, ki je v povprečju za pol odstotne točke prehitela Prerod Vladimirja Prebiliča.