Že pred sto leti vinska trta

Kobjeglava leži na vzhodnem delu Komenske planote ob cesti Štanjel– Komen. Kot drugod na Krasu se je tudi to naselje, ki se prvič omenja leta 1300, izoblikovalo na nerodovitnih površinah vrh vzpetine, pod katero so polja in vinogradi. Približno današnjo podobo je vas dobila v 18. stoletju, ko so si prebivalci z delom in prodajo kmetijskih pridelkov v razvijajočem se Trstu toliko opomogli, da so lahko obnavljali in zidali hiše. Te so bile kamnite in nanizane okrog cerkve sv. Mihaela, ki je tu stala že 1624., bila v letih 1717 in 1901 prenovljena in je 1936. postala župnijska.

V njej sta znamenit baročni kamniti oltar in Marijina slika, ki jo je 1864. ustvaril tedaj v Gradišču nad Prvačino živeči slikar Jožef Tominc. V tem času so se razvile stavbe zaprtega tipa, ki se v gručah držijo druga druge in tvorijo značilno kraško arhitekturo. Glavni prostor domačij je obzidano dvorišče (borjač), ki hišo varuje pred burjo ter ustvarja občutek varnosti in domačnosti. Skoraj na vsakem dvorišču stoji vodnjak, ki ga mnogi še zmeraj uporabljajo vsaj za zalivanje vrtov.

Po drugi svetovni vojni so nove hiše posnemale mestne vile, kar je spremenilo videz vasi. Tudi pri obnovi hiš sprva žal niso upoštevali stare kraške arhitekture, kar pa se je v zadnjem obdobju spremenilo, tako da je zdaj v kraju že več lepo obnovljenih stavb. Kot vidimo na stari razgledniški fotografiji, so se Kobjeglavci – poleg prevladujoče živinoreje – pred dobrimi sto leti ukvarjali že z gojenjem vinske trte, danes pa je prav vinogradništvo najpomembnejša gospodarska dejavnost. Pri tem pridelujejo predvsem vino teran, ki se prileže s pršutom iz kobjeglavske sušilnice.

V Kobjeglavi se je rodil razsvetljenec Anton Rudež (1757–1829), ki je bil na gimnaziji v Ljubljani sošolec Valentina Vodnika, v Zoisovem krogu pa se je seznanil z Jernejem Kopitarjem. Kot uradnik grofov Cobenzl je nakupil več plemiških posestev (Štango, Mengeš, Dragomelj, Loka pri Mengšu, Ribnica, Gracarjev turn). Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Boris Dolničar