Leta 1953 so bili v Šaleški dolini priča zanimivemu pustnemu dogodku. Prvič je Janezova mama iz zaselka Lajše (današnje znano športno letališče) v Šoštanj prijezdila na konju, ob njej pa vsa pestra druščina pustnih šem in sprevod, ki je zanetil pravo rajanje. Od takrat je pustna povorka redni običaj s številnimi anekdotami in prikazi raznih oslarij. Le na pustni dan so lahko preprosti ljudje iz vseh zaselkov in osrednjega trga Šoštanja zganjali kraval in si dali duška. Bil je to praznik za vse ljudi dobre volje, ki so ustvarili različne zgodbe in nasmejali spremljevalce ter pod Pustim gradom zbrane domačine. Ob tem so se lahko po mili volji sproščali, ob skrbnih pripravah in trdem delu pa je bil to dogodek za dušo, zabavo in tudi za javno kritiko. V tistem času so se lahko kot prireditelji zanesli bolj na svoje sposobnosti in skromna sredstva, da so se pustne šeme lahko nadaljevale in se mnogo kasneje razvile v pravi kulturni karneval. Minulo soboto smo tam doživeli že 73. tradicionalno pustno povorko.
1953. LETA je Janezova mama v Šoštanj prijezdila na konju.
Najbolj znana pustna maska Pustnega karnevala v Šoštanju je postal Koš šoštanjski, lik, ki upodablja prosti čas domačina usnjarja (nekdaj ledrarja). Dobro plačni delavci, možje v znameniti Vošnjakovi tovarni, so si nadeli klobuke na plačilni dan, ki se zlepa ni končal pred nočjo. Žene so jih zapite poiskale v oštarijah in jih kar s pletenimi koši znosile domov. Ob tem pa so na moč regljale, saj se je tudi katere od njih prijel kakšen šnopček ali kozarček vina. Pustni lik Koš, ki ga nosi baba, v njem pa nalitega možička, je dobil ime v umetnini iz kovine domačina iz Lokovice Ljubomirja Melanška, ki zdaj krasi vstopno točko v osrednji trg pod elektrarno. Skulptura je tako postala prvi simbol vse slavnejšega člana Združenja karnevalskih mest Evrope (F. E. C. C.), s tem pa se tako kraj, Turistično olepševalno društvo Šoštanj (TOŠ) in domačini lahko zares ponašajo.
Iščejo mir
Še drugi lik je Tresimir, ki že desetletja predstavlja šoštanjsko pustno srenjo kot legendarni predstavnik priseljencev iz vzhodnih dežel (poustvarja ga domačin kulturnik Peter Radoja) s skupino nadobudnežev. Radoja je sam osrednje karnevalsko gibalo in zaslužni predsednik TOŠ. Tresimirji naj bi bili stoletja in več migranti z Daljnega vzhoda, ki naj bi iskali mir na zemlji za lepše življenje. Njihov vodja knez Tresimir je z njimi in domačini v Šaleški dolini ustvaril novo sobivanje in mirno življenje v kraju Tresimirje, kasneje Družmirje (vasica se je po rudarjenju ugreznila v zemljo in vse je zalila voda, zdaj Družmirsko jezero pri Šoštanju). Karnevalske zgodbe vsakič povezujejo številne skupine, kulturnike ter pustne projekte iz različnih krajevnih skupnosti in zaselkov Podkraj, Lokovica, Florjan, Skorno, Topolšica, Ravne, Gaberke, Lajše, Pristava, Šentvid in Šoštanj mesto. V slabem vremenu pod dežniki je več kot tisoč oboževalcev pustnega dogajanja iz Šaleške doline ter več kot 300 udeležencev karnevalskih skupin zapolnilo Šoštanjsko vpadnico in Glavni trg z Marijo Roženvensko. Poleg velikega števila organizatorjev prireditve, TOD Šoštanj, novega zavoda KTŠM, občinskih služb in župana Borisa Goličnika, so k izjemni izvedbi pripomogli društva in posamezniki, ki jim je za Šoštanj in sobivanje zares mar. Da je vse potekalo z visoko stopnjo improvizacije, varno in zabavno, so na osrednjem odru skupaj skrbeli Peter Klepetec, Diksi Pixi in Kremenko Muzikanto.
Slovenska skakalna reprezentanca iz Gaberk je protestirala. FOTO: Jože Miklavc
Gostujoče karnevalske skupine iz več slovenskih krajev in tujine so soustvarile zabavni in etno-turistični program v sprevodu, domače skupine so opozorile na družbene pojave in težave zelenega prehoda, izgradnjo sončne elektrarne na omenjenem jezeru, ekološke vplive in domnevno na novo ogrožanje zdravega življenja, kar je pestilo Šaleško dolino in širše naravno okolje že od začetka rudarjenja in proizvodnje elektrike za vso deželo. A so tudi spomnili na nore zgodbe v svetovnem športu, še najbolj z nenavadno diskvalifikacijo absolutnega šampiona Domna Prevca. Po njem se je poimenovala skupina iz Gaberk, ki je priklicala šlamastiko na najvišji ravni svetovnega prvenstva. Je pa ob boku prvega moža F. E. C. C. Šveda Larsa Algela, ki je v nagovoru znova izrazil navdušenje nad doživetjem vseh karnevalskih aktivnosti, gostoljubjem in brezhibno izvedbo karnevala, izrazil zahvalo vsem gostom, skupinam in domačim organizatorjem, ki so se kljub kislemu in mokremu vremenu tako izjemno izkazali ter povezali mednarodno in evropsko karnevalsko sceno. Veliki finale karnevala pod elektrarniškimi dimniki so za konec sprevoda izvedli Koranti iz Vidma pri Ptuju z znamenitim tušem in pometli z zimo.
Karnevalski tribunal na čelu večstoglave povorke FOTO: Jože Miklavc
Pihalna godba Zarja je karnevalsko vstopila v 101-letnico ubranega hrupa. FOTO: Jože Miklavc
Predsednik F. E. C. C. Europae Šved Lars Algel je bil tudi tokrat navdušen. FOTO: Jože Miklavc
Zdaj vsi pazimo na smuči. FOTO: Jože Miklavc
